Pismo bralca: Vse življenje sem odraščal med ženskami: ob dveh sestrah in njunih prijateljicah, več sestričnah, sošolkah, pozneje ob sodelavkah. Star sem 36 let, a vam odkrito povem, da žensk že dolgo ne razumem več. Začelo se je pred šestimi leti, ko sem spoznal prvo partnerico, od mene nekaj let starejšo. Ko sva zaživela skupaj, se je odločila tudi za otroka. Kar mi je bilo razumljivo, saj je ostala moja mama zaradi lažje invalidnosti doma in je bila pripravljena na varstvo bodočega vnuka. Bilo je skoraj sanjsko. Potem pa se je odločila, da zamenja službo. Sprejela je izziv, niti ne daleč, le malo čez mejo. Sprva se je vračala vsak petek, potem na štirinajst dni, nakar me je postavila pred zid z besedami, da je spoznala drugega. Od takrat svojega sina ni videla niti enkrat. Kadar ji pošljem kakšno fotografijo, mi odgovori, da je lepo, ker skrbim zanj tudi v njenem imenu. Pred pol leta sem spoznal drugo, in čeprav nisem pričakoval, sem se vanjo zaljubil. Morda zato, ker se mi je zdelo, da je spontano in od srca vzljubila tudi sina. Potem se je kar naenkrat začela posvečati horoskopu. Ima svoje podjetje in prijateljice so jo pregovorile, da so poslovne odločitve odvisne tudi od teh »čirul čarul«. Po nekaj zgrešenih potezah jo je »čarovnica« pregovorila, da sem jaz vir vsega zla. Partnerica ji je verjela, se poslovila od mene in odšla. Povejte mi, kaj je krivo za mojo smolo z ženskami.
Imeli ste res smolo, da ste tudi v drugo naleteli na dekle, ki vam ni bilo pisano na kožo. Mladi morajo imeti danes veliko potrpežljivosti, ko iščejo ustreznega partnerja, še zlasti če hočejo srečati takšnega, bolj »nestandardnega«. Vi pa sploh! Poleg tega, da bo dekle ljubilo vas, ji bo moralo biti mar še za sina.
Po vseh izkušnjah ste postali – tako pravite – precej zahtevni in se želite z morebitnim dekletom o marsičem tudi pogovoriti in pogovarjati. To pa zmeraj ne vzbudi odobravanja. Zdi se vam, da se preveč pozornosti posveča trenutkom, ki jih dva preživita v postelji, in manj tistim zunaj nje.
Odkrito poveste, da so bile v prvo in drugo »tiste reči« skoraj idealne, a se je kljub temu resno zapletlo. Udarec, ki ste ga doživeli pri dekletu, ki vam je pobegnilo nazadnje, je bil sploh zelo nizek.
Do trenutka, ko sta se razšla, niste tem čirulam čarulam namenjali nobene pozornosti. Potem pa ste se le lotili podrobnejšega proučevanja in na svojo grozo odkrili, da se na tem področju ezoterike in vedeževanja od časov, ko se je še »sežigalo čarovnice«, ni dosti spremenilo. Šokiralo vas je tudi, koliko kolegov, ki ste jih imeli za resne in zrele, verjame, da črna mačka, ki prečka cesto, ne prinaša nič dobrega.
Ja, priznam, zelo nenavadno je, da se z nekom dobro ujameš, ga imaš rad, deliš z njim radosti in tegobe vsakdana, greš skupaj spat, sedeš k zajtrku, potem pa te ta isti človek nekega dne postavi pred dejstvo, da je »vedeževalka rekla, da je bolje, če se razideta, ker da se vajini nebesni znamenji ne ujemata«.
Verjamem, da ste obstali z odprtimi usti in da vam je slišano spodneslo tla pod nogami. A bolje to, kakor da bi se v vajini zvezi nenehno dogajalo, da bi bilo vse, dobro in slabo, odvisno od »vedeževalkine dobre volje«.
Zavedam se, da vam moja tolažba ne bo zacelila ran, ki vam jih je gospodična zadala, a vseeno vas lepo prosim, da zaupate najboljšemu zdravniku – času. Ta bo prej ali slej pomagal, da boste na to zvezo začeli gledati z drugačnimi očmi. Šele takrat mi boste lahko verjeli, da ste imeli pravzaprav srečo, ko je takšen človek odšel iz vašega življenja.
Drži, da živimo v 21. stoletju, žal pa tudi drži, da okoli nas še nikoli ni bilo toliko prostočasnih zaslužkarjev, ki si polnijo denarnice na račun človekove naivnosti in vraževernosti. Razumem, da se ob branju horoskopov nasmejimo in razvedrimo, ne razumem pa, da temu, kar je napisano, slepo sledimo. Samo mi smo tisti, ki imamo svoje življenje v rokah, nihče drug! Sploh pa ne neki tujec, ki se mu praviloma niti ne sanja, kako usodno in nepopravljivo lahko uniči vezi, iz katerih se spleta nova ljubezen.
Saj veste, da vam kakšnega konkretnega nasveta ne morem dati, ne le zato, ker ne bi bilo pravično, temveč tudi zato, ker je pot, po kateri hodite, zgolj in samo vaša! Lahko vam le namignem, da ne bi bilo nič narobe, če imate pri sebi, v žepu, tudi kakšen ščepec zdrave kmečke pameti. In seveda odprto srce! Ljubezen »za zmeraj« pa iščite šele takrat, ko vas preteklost ne bo več tako zoprno vlekla k tlom, kot vas vleče zdaj!
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)