Zastrupitve z rastlinami

Huje kot otroci se običajno zastrupijo odrasli.

Objavljeno
05. maj 2015 17.12
Nabiranje čemaža. Šmartno pri Litiji 18. marec 2015.
Saša Bojc, Panorama
Saša Bojc, Panorama

Čeprav se morebitnih zastrupitev morda pogosteje zavedajo ljubitelji gob, v toplejši polovici leta niso odveč opozorila Centra za zastrupitve pred zastrupitvami z rastlinami. Vodja centra doc. dr. Miran Brvar je o primerih, ki so jih obravnavali, in posledicah predaval tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu.

Center za zastrupitve, ki deluje že štiri desetletja v okviru ljubljanskega kliničnega centra, na leto prejme okoli 2500 klicev, od tega okoli štiri odstotke klicev zaradi zastrupitev z rastlinami. V zadnjem desetletju so zdravili 64 bolnikov, ki so se zastrupili z rastlinami (oziroma dva odstotka vseh zastrupljencev), večinoma z jesenskim podleskom in čmeriko, ki ju zaradi podobnih listov nabiralci zamenjajo s čemažem, nekaj tudi z volčjimi češnjami in semeni kristavca. Te zlasti srednješolci zlorabljajo zaradi halucinogenih učinkov. Drugače pa zaradi strupenih rastlin dobijo največ klicev pediatri, ki obravnavajo otroke, ki so zaužili strupene jagode različnih rastlin. »Otroci, ki običajno zaužijejo le eno ali dve jagodi, ponavadi nimajo večjih težav, najpogosteje jim je slabo in bruhajo. Huje se lahko zastrupijo odrasli, ki rastline jedo v večjih količinah, denimo, kot solato,« je povzel podatke vodja Centra za zastrupitve in zdravnik internist dr. Miran Brvar.

Podobna rastišča

Zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom, ki se je pomešal ali ga je pomotoma zamenjala s čemažem – obe rastlini imata namreč tudi podobna rastišča – je skoraj umrla ženska, celo lastnica ekološke kmetije. Bolnica je končala na umetnem dihanju, priklopljena na dializni aparat ..., in v bolnišnici preživela dva meseca. Podlesek je nevaren zaradi vsebnosti strupa kolhicina, ki začne delovati hitro. Zastrupitev pa poteka v več fazah. Od dve do 12 ur po njej bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. Nato od 24 do 72 ur po zastrupitvi nastanejo okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč, saj kolhicin prizadene celice, ki se hitro delijo. Še zlasti so ogroženi ljudje s poškodbami jeter, denimo, alkoholiki, ki se hočejo s čemažem (v resnici pa zaužijejo liste podleska) razstrupiti. Tako je bilo za starejšega moškega s cirozo jeter in začetno odpovedjo ledvic usodno zaužitje dveh celih rastlin jesenskega podleska; izgubil je zavest, nehal je dihati, srce mu je začelo popuščati in je kljub ustreznemu ukrepanju in zdravljenju umrl.

»Pri bolnikih, ki preživijo prvi dve fazi zastrupitve, se po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zmanjšata število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. A kri lahko nadomeščamo s transfuzijo. Če preživijo, jim po dveh do treh tednih izpadejo lasje in dlake, ki pa v nekaj mesecih zrastejo nazaj, medtem ko zastrupitev lahko pusti trajne posledice na živčevju. Pri nas sta v zadnjem desetletju od dvajsetih zastrupljenih z jesenskim podleskom umrla dva bolnika, to je deset odstotkov, kar je precej veliko. Tudi tretja gospa, ki je potrebovala umetno dihanje in dializno zdravljenje, bi glede na stanje lahko umrla, a je imela srečo, da je preživela,« pravi predavatelj. Zanimivo pa je, da se kolihicin uporablja tudi kot zdravilo pri revmatskih boleznih, vendar pri nas ni registrirano. V Italiji je to zdravilo dostopno, in v Gorici je bilo kar nekaj samomorov z njim.

Druga rastlina, ki je zamenljiva s čemažem, je bela čmerika, ki vsebuje razne strupe, ki prizadenejo zlasti živčevje, srčno in druge mišice ter povzročijo motnje v uravnavanju krvnega tlaka. Tistim, ki jo zaužijejo, se v nekaj urah poleg bruhanja in driske pojavijo še motnje vida, mravljinčenje, glavobol, počasen pulz in jim pade krvni tlak. Izgubijo lahko zavest in dobijo epileptične krče. Pri nas zaradi zaužitja bele čmerike ni umrl še nihče, je pa dr. Brvar navedel primer moškega, ki je njeno koreniko zaužil v alkoholni pijači, ki jo je kupil na tržnici v Škofji Loki. Očitno jo je nabiralec zamenjal z rumenim sviščem oziroma encijanom, tisti, ki je pripravek zaužil, pa je dve uri zatem bruhal, dobil bolečine, počasen pulz, začelo ga je tudi mravljinčiti. Njegovi bližnji so mislili, da je doživel srčni infarkt, zato so ga pripeljali v bolnišnico. A ko sta doživela iste simptome še brat in mama, je njihov zdravnik posumil na zastrupitev. Pokazalo se je da so vsi pili to alkoholno pijačo, tudi analiza je pokazala, da je bila vanjo namočena korenika čmerike, krvni test pa za čmeriko značilen strup veratridin. Predavatelj je pri tem opomnil, da je nekdo, ki so ga sprejeli v UKC Ljubljana, na ljubljanski tržnici kupil vloženo zeleno mušnico in za posledicami zastrupitve umrl. Sicer pa se z gobami največkrat zastrupijo tisti, ki veljajo za največje poznavalce, saj pokusijo vse mogoče vrste.

Čaj iz oleandrovih listov

»Čemaž bi utegnili zamenjati še s šmarnico. Zastrupitev bi povzročila bruhanje, drisko, omotico in aritmije srca, toda pri nas tega primera še ni bilo. Je pa res, da otroci velikokrat zaužijejo jagode šmarnic, a ne v količinah, ki bi bile usodne,« pravi Brvar. Pogosto prejmejo klice zaradi morebitnih zastrupitev z zaužitjem vode, v kateri so bile šmarnice in narcise, a resnejših primerov ni bilo. Prav tako ne, denimo, z velecvetnim naprstecem, navadno trdolesko ali črnim telohom, katerih različne dele najpogosteje zaužijejo otroci, saj jih ne pojedo v velikih količinah. »Smo pa imeli dva bolnika, ki sta uživala čaj iz oleandrovih listov. Devetdesetletni moški je po zaužitju izgubil zavest, dobil počasen pulz in hipertenzijo ... Vprašanje, ali ni šlo za samomor. Gospa pa, ki je čaj pila več dni, ni imela motenj srčnega ritma,« je navedel primera iz prakse. Poudaril je, da je zdravnikom v veliko pomoč, če zastrupljenec prinese s sabo, kar je zaužil, lahko tudi ostanke, ki končajo v smeteh (oziroma gobe, ki so jih zamrznili v skrinji), če fotografira in pošlje sliko rastline oziroma na njihovi spletni strani www.ktf.si (v rubriki Strupene rastline) prepozna, kaj je pojedel, saj tako lažje in hitreje ustrezno ukrepajo naprej.



Med zelo poznanimi smrtno nevarnimi rastlinami je tudi tisa, ki je v celoti strupena, le njeni rdeči plodovi niso (semena v njihovi sredici pa so strupena). Otroci običajno pojedo do tri rdeče plodove in ponavadi ne utrpijo hujšega, razkriva Brvar, čeprav v knjigah pogosto piše, da je lahko usodna že ena sama jagoda. Različni deli rastline pa v večjih količinah lahko povzročijo usodno zastrupitev, ki se kaže v motnjah srčnega ritma, znižanem krvnem tlaku in izgubi zavesti, naposled lahko nastopi tudi smrt. Za posledicami namernega zaužitja pesti zmletih tisinih iglic je umrl 20-letni fant, ki si je tako očitno vzel življenje. Po prihodu v bolnišnico je bil še pri zavesti in je govoril, po hudi motnji srčnega ritma pa mu je zastalo srce. Neuspešno je bilo tudi precej dolgotrajno oživljanje.

Hitro pojedo preveč

Rastline, ki vsebujejo halucinogene učinkovine, denimo atropin, se zdijo zanimive predvsem mladim, saj so na Centru za zastrupitve sprejeli več skupin najstnikov, ki so nalašč uživali volčje češnje ali listje in semena kristavca oziroma iz teh rastlin kuhali čaje. Ker ne zaznajo takojšnjega učinka, jih hitro pojedo preveč, potem lahko halucinirajo po več dni. Zastrupitev se kaže tudi v pordeli suhi koži, hitrem bitju srca, nezmožnosti odvajanja urina in blata, kar povzroči še bolečine v trebuhu, bolniki delujejo zmedeni, nemirni in podivjani, lahko izgubijo tudi zavest. Najbolj nevarno pa je, če dobijo povišano temperaturo. Med primeri, ko so po pomoti zaužili volčje češnje, je zdravnik omenil hudo zastrupitev deklice, ki jih je zaužila v večji količini. Bila je nezavestna in je dobila tudi epileptične krče.

V naravi raste še veliko drugih strupenih rastlin z rdečimi in črnimi plodovi, med drugim grenkoslad, različne vrste kosteničevja, brogovita, bršljan, divji bezeg (strupen je, če je neobdelan), črni bezeg (strupen, če je nezrel), lovorikovec in pasje zelišče, ki jih običajno pomotoma pojedo otroci. Vsebujejo saponine, ki povzročajo slabost in bruhanje, večjih posledic pa nimajo, vendar predvsem zato, ker jih zaužijejo le nekaj.



Dr. Brvar je s primerom ženske, ki je pri zdravilcu dobila pripravek, ki naj bi ji pomagal odpraviti oziroma omiliti simptome alergije na sonce, opomnil tudi na morebitno nevarnost prevelikega zaupanja samooklicanim zdravilcem. Gospa je po nekajdnevnem uživanju pripravka postajala vse bolj omotična, zanašalo jo je in imela je zamegljen vid. Ko se je k zdravilcu vrnila z reklamacijo, ji je svetoval, naj obenem uživa še med, kalcij in cedevito, a ker se stanje ni izboljšalo, je poiskala zdravniško pomoč. »Ugotovili smo, da ima povišane jetrne encime, vendar z analizo nismo mogli ugotoviti, kaj je povzročalo težave. Ko je 'terapijo' opustila, se ji je zdravje povrnilo,« opisuje podrobnosti primera.

Z zdravnikom ali farmacevtom se je treba posvetovati, kakor se glasi precej oguljeno, a resno opozorilo, tudi pri jemanju zdravil sočasno s prehranskimi dodatki, četudi rastlinskega izvora, saj rastline lahko vplivajo na presnovo zdravil. V obravnavi so imeli tudi gospo, ki je jemala statine, zdravila proti maščobam v krvi, kot so holesterol in trigliceridi, ter prehranski dodatek iz granatnega jabolka, ki zavira presnovo teh zdravil, in tako so nastali zapleti. Nedolžna pa ni niti grenivka. Tudi ob hkratnem zaužitju sadeža oziroma njegovega soka z nekaterimi drugimi zdravili se lahko zelo povečajo vsebnosti učinkovin v krvi in s tem učinek teh zdravil (na primer velik padec krvnega tlaka) ter možnosti za neželene učinke zdravil (na primer razgradnja mišičnih vlaken).