Zdravje je, dobesedno, v vaših rokah

V središču tokratnega dneva je preprečevanju nastanka sepse z doslednim izvajanjem higiene rok, ki je ključni preventivni ukrep celostnega obvladovanja bolnišničnih okužb.

Objavljeno
05. maj 2019 08.00
Posodobljeno
05. maj 2019 08.00
Umivanje rok je osnovni ukrep za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. FOTO: Blaž Samec/delo
Be. B.
Be. B.
O higieni in rednem umivanju rok poslušamo že od malih nog, dobro pa je, da danes – ko obeležujemo mednarodni dan higiene rok, opozorimo na nekaj dejstev v zvezi s tem. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ je v središču letošnjega svetovnega dneva higiene rok preprečevanje sepse z doslednim izvajanjem higiene rok.

Prvi korak za zmanjšanje pojava sepse je izvajanje preventivnih ukrepov na področju preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Higiena rok je izpostavljena kot ključni preventivni ukrep celostnega obvladovanja bolnišničnih okužb.

Sepsa je nevarna bolezen, če pa se razvije v najhujšo obliko, je smrtnost visoka. Sproži jo okužba, njen boter je oslabljen imunski sistem, posledica pa moteno delovanje organov. Včasih jo težko diagnosticirajo tudi zdravniki.


»Za povečanje verjetnosti preživetja je pomembno pravočasno ter ustrezno klinično zdravljenje sepse z optimalno uporaba protimikrobnih sredstev in boj z odpornostjo proti antibiotikom. Spekter ukrepanja je tako zelo širok in zahteva multidisciplinaren pristop,« so zapisali na NIJZ.

Svetovni dan umivanja rok sicer obeležujemo 15. oktobra, skrb za čiste roke pa je, kot že omenjeno, eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja mikrobov in potencialnih okužb, saj se mnoge bolezni širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi.

Občasno se na koži rok zadržujejo mikroorganizmi, ki pridejo tja ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okolje. Prav ti mikroorganizmi pa so velikokrat vzrok za različna obolenja.

Higiena (rok) je še posebej pomembna v bolnišnicah (predvsem v času razhajanja grip oziroma drugih bolezni), kakor tudi v drugih javnih ustanovah, denimo šolah in vrtcih. Higiena rok je izpostavljena kot ključni preventivni ukrep celostnega obvladovanja bolnišničnih okužb.


image
Če si rok ne umijemo, obstaja precej večja verjetnost za okužbo, še posebno če nismo v domačem okolju, kjer je vseeno več naših in neškodljivih mikrobov. Toda pomembno ni samo umivanje rok, ampak da postopek opravimo pravilno in čim pogosteje. FOTO: Shutterstock

 

Kdaj umivamo roke?


Roke si praviloma umijemo, ko se umažejo, posebno skrbno pa si jih umivamo pred, med in po pripravi jedi, še posebej denimo, če smo bili v stiku s surovim mesom, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem. Pozorni moramo biti tudi pri negi drugih ljudi: starejših in otrok ter pred in po oskrbi rane. Kadar smo prehlajeni in kihamo oziroma smrkamo, je higiena rok še posebej pomembna, kot tudi pri stiku z živalmi. Sicer pa si roke umivamo tako pogosto, kot je to glede na naša opravila potrebno.
 

Kako jih umivamo?


Pomembno je zaporedje: roke najprej pod tekočo toplo vodo omočimo, pred tem odstranimo ves nakit, nato pa roke namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celi površini ter med prsti. Militi jih moramo vsaj dvajset sekund. Nato z umitih rok milo temeljimo speremo in roke dobro osušimo. Do suhega jih obrišemo s papirnato brisačo ali z brisačo za roke, ki pa jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej, če nismo doma. Osnovno umivanje rok naj traja okoli dve minuti, če jih umivamo pogosteje, zadostuje pol minute.

image
Če bi dosledno umivali naše in otroške roke, bi lahko za polovico zmanjšali smrtnost otrok zaradi driske in akutnih okužb dihal. Umivanje rok z milomje  najučinkovitejši in poceni način za preprečevanje raznoraznih okužb. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo