Več pogovora in topline? O, da, a ob doplačilu!

Zdravniki preživijo več kot 50% časa v interakciji z računalniki in manj kot 10% v neposrednem stiku z bolniki.
Objavljeno
14. marec 2018 11.36
Posodobljeno
13. april 2018 18.14
jer*Zdravstvo, UKC
Zvezdan Pirtošek
Zvezdan Pirtošek

Tiho sem vstopil v ambulanto, da ne bi preveč zmotil pogovora mlajšega kolega z bolnikom. A v ambulanti me je pozdravila globoka tišina. Bolnik je sedel in očitno že kar nekaj časa pozorno opazoval lahno nihanje rolete. Kolega je, s hrbtom obrnjen proti bolniku, zatopljen v računalnik, opazno vznemirjen že drugič vnašal podatke (prvič se mu je v sistemu »nekaj zalomilo«), od časa do časa vnesel novo kodo, preveril številke, popravil podatek, osvežil vnos, vmes pa diktiral dele anamneze.

Tudi na zunaj, ob srečanju bolnika z zdravnikom, se obraz medicine spreminja hitro, iz leta v leto hitreje. Ne samo z novimi diagnostičnimi možnostmi in novimi zdravljenji, na samo z vse bolj pogosto prevlado poslovnih usmeritev nad filozofijo in etiko stroke, tudi s hitrim vstopom tehnologij na medicinsko področje – v dobrem in slabem.

Ni dvoma, da nam tehnologija – k sreči neizogibno – prinaša veliko dobrega in moder zdravnik 21. stoletja jo bo pri svojem delu čim hitreje osvojil in uvedel. Omogočila mu bo pregleden vnos, hiter dostop in analizo podatkov, spremljanje bolnikov na daleč (telemedicina), odprla vrata bolj demokratični medicini, ki bo dostopna več ljudem širom po planetu.

In vendar se v nekritični uporabi tehnologij v medicini skriva velika in potencialno usodna nevarnost: zdravnika in sestro odriva vse dlje od bolnika. Dober namen različnih elektronskih dokumentacij (angl. electronic medical records) in množice poročil o kvaliteti se vse bolj spreminja v absurdno, usodno nasprotje, ki ga v svojem navdušenju ali pa v ozkosti duha ne opazimo. Rezultati študij, objavljenih v uglednih revijah (Health Affairs, Academic Medicine), so povedni – zdravnik pri svojem delu porabi povprečno 785 ur na leto zgolj za poročanje o kazalnikih kakovosti. Zdravniki velike učne bolnišnice preživijo več kot 50 odstotkov svojega delovnega časa v interakciji z računalniki in manj kot deset odstotkov (!) v neposrednem stiku z bolniki. Ameriško združenje za medicino (AMA) ugotavlja, da je prav občutek, da zaradi zgrešene uporabe tehnologij izgubljajo stik z bolnikom, za zdravnike nagloblji vir nezadovoljstva in stresa.

Seveda – že zdavnaj ni več vprašanje, ali in koliko uporabljati tehnologijo. A v zdravstvenem sistemu se je treba vprašati predvsem za kaj, za katere aktivnosti jo bomo uporabljali in kako bo njihova uporaba zdravniku in sestri v podporo, tako da bosta z bolnikom preživela več, in ne manj časa. Študije namreč jasno kažejo, da si bolnik najbolj želi, potrebuje, ceni (in v vprašalnikih kakovsti najbolje oceni) neposredno, jasno, empatično komunikacijo z zdravnikom in sestro, v živo, s primerno pozornostjo in iz oči v oči; po številnih raziskavah je to bolnikom vsaj tako – da, celo bolj – pomembno kot njuni znanje in klinične veščine.

Je res smotrno, da zdravnik in sestra svoj čas porabljata za opravila, za katera so bolj usposobljeni administratorji, računalničarji, medicinski tehniki, IT-tehnologi?

Vloga menedžerjev, ekonomistov, računalničarjev, IT-tehnologov, pravnikov je v sodobni medicini seveda neprecenljiva. Zlasti v delu, ki pomaga področje zdravstva racionalizirati in ga uskladiti s potrebami in prizadevanji sodobne družbe. Nikakor pa njihovi partikularni osnovni cilji ne bi smeli prevladati nad osnovnim tisočletnim poslanstvom medicine, sicer se bo to področje spreminjalo v opustelo pokrajino brezčutnega dobička, odtujenosti, osušene zbirokratiziranosti, računalniškega larpurlartizma in legalizma.

Tisto večno »dušo« v medicino in v oskrbo bolnega, trpečega človeka s svojim znanjem in empatijo vnašata predvsem zdravnik in sestra. Dolga leta sta za to študirala, marsikomu od njih je bila želja pomagati sočloveku položena že v zibelko, v premnogih urah in neprespanih nočeh sta jo klesala in poglabljala. Predvsem z učenjem, ki pa je večinoma nastajalo ob bolniku, s pogovorom (tudi če je presegel plačanih sedem minut), včasih s povedno tišino, pa z empatičnim stiskom roke in razumevajočim pogledom. Morda je težko razumeti – a v medicini takšen pogovor ni zgolj profesionalna vljudnost, prijaznost, le točka več na ocenjevanju kvalitete –, dostikrat je bistven pri postavitvi diagnoze in je tisoče let znana in pomembna prvina zdravljenja.

Kot sem zapisal – bolnik bi si v letu 2018 najbolj želel stika s sestro in zdravnikom in zdravnik in sestra sta na delu najbolj nezadovoljna zato, ker ne moreta biti z njim. Ta danes boleče neuresničena želja prvega in vir globokega nezadovoljstva drugega pravzaprav še ni najslabši možni scenarij. Slabši bo tisti, morda leta 2022, ko bosta zdravnik in sestra – v poslovno in legalno jasno začrtanem komercialnem odnosu kupca in prodajalca – po 50 minutah zaprla delovišče »neposredni stiki z bolniki« in se naslednjih 240 minut logirala na delovišče »vnašanje elektronskih podatkov«. Več pogovora, topline, dodatne minute, stisk roke? ... O, da, tudi to bo možno, a ob dodatnem zavarovanju ali doplačilu. Osnovni paket pa bi pravzaprav lahko vključeval le jasne računalniške algoritme simptomov in znakov (z odgovori da - ne), umetnointeligenčno postavitev diagnoze in računalniški predpis zdravljenja. Za to pa fizična navzočnost zdravnika in sestre pravzaprav niti ne bo več potrebna.

***

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je nevrolog in univerzitetni učitelj, predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in dober poznavalec področja nevrodegenerativnih možganskih bolezni.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

Sabina Senčar, ginekologinja

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

Gabrijel Fišer, kirurg

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

Po dosjeju zdravstvenih blogov lahko brskate TUKAJ.