Tiskane izdaje
Kot pulmolog se pogosto srečujem z boleznimi, ki so posledica kajenja. Predvsem sta to pljučni rak in KOPB − kronična obstruktivna pljučna bolezen.
Opažam, da javnost zelo dobro pozna možgansko kap, infarkt srčne mišice − o KOPB, zaradi katere v Sloveniji vsako leto umre približno trikrat več ljudi kot zaradi prometnih nesreč, pa ve bore malo.
Strokovna javnost si že nekaj časa prizadeva to bolezen narediti prepoznavno. V civiliziranem svetu je to skoraj izključno obolenje kadilcev in pasivnih kadilcev. V nerazvitem za to boleznijo zaradi odprtih kurišč oziroma kurjenja biomase zbolevajo tudi nekadilci.
Analize predvidevajo, da bo v letu 2020 KOPB v svetu na petem mestu med vzroki za invalidnost in na tretjem med vzroki za umrljivost. Povzroča tudi pomembno finančno breme.
V Sloveniji ima to bolezen zelo verjetno kakih pet do deset odstotkov ljudi nad 40. letom starosti. Zboli skoraj vsak peti kadilec. Zakaj ne zbolijo vsi, še ni popolnoma razjasnjeno, zelo verjetno pa veliko vlogo igrata genetika in socialno okolje. Na žalost vse do takrat, dokler bolezni ne odkrijemo, ne vemo, kateri od kadilcev bo zbolel za KOPB.
Pljuča imajo veliko rezervo, zato se bolezen velikokrat pokaže, ko je že v napredovali fazi. Pljuča povsem tiho propadajo, v pljučnem tkivu se pojavljajo zračne bule, debelijo se stene bronhov in v njih zastaja sluz.
Bolniki najprej začnejo, ponavadi ob kroničnem kašlju in izkašljevanju, težje dihati, najprej ob večjih naporih, kasneje že ob manjših.
Bolezen se z leti stopnjuje; težko dihanje se pojavlja že v mirovanju. Velik napor predstavljajo jutranje vstajanje iz postelje, oblačenje, umivanje in hoja na stranišče. Pljučna funkcija se zmanjšuje do te mere, da pljuča niso več sposobna opravljati svoje funkcije − izmenjave plinov.
Pojavi se dihalno odpovedovanje. Pljuča iz zraka ne zmorejo več priskrbeti dovolj kisika organizmu, zato moramo pogosto uvesti trajno zdravljenje s kisikom na domu. Bolnik stalno prejema kisik − prek cevke, nameščene v nos.
Kakovost življenja bolnikov v napredovali fazi bolezni je izredno slaba. Na voljo imamo sicer kar nekaj inhalatornih zdravil, ki pa bolezni ne upočasnijo in pravzaprav vplivajo le na simptome. Bolniki lažje dihajo, nekoliko se jim izboljša zmogljivost, posledično tudi kvaliteta življenja.
Pogosto smo pri napredovalih stopnjah nemočni, ko gledamo in zdravimo bolnike s hudimi dihalnimi stiskami, pa jim ne moremo kaj prida pomagati. Ti bolniki so neredko videti tako, kot bi se ves čas na suhem utapljali.
Vse skupaj lahko traja tudi leta. Bolniki živijo slabo ter dolgo in počasi umirajo. Le redki med njimi so zaradi splošne oslabelosti, ki jo povzroča KOPB, pridruženih bolezni in starosti primerni za presaditev pljuč. Samo ta metoda namreč lahko povrne kvaliteto in dolžino življenja.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Edini do zdaj znani ukrep, ki upočasni napredovanje bolezni, je opustitev kajenja.
Zato še enkrat ponavljam: vsako bolezen je bolje preprečevati kot zdraviti, kar še posebej velja za KOPB. KOPB je ena izmed redkih bolezni, ki jo je mogoče popolnoma preprečiti.
Ljudje, ki niso nikoli kadili, imajo le majhno verjetnost, da bodo zboleli za KOPB. KOPB je namreč predvsem bolezen kadilcev, občutljivih na cigaretni dim.
Za zdaj ne moremo ugotoviti, kdo je občutljiv in kdo ne. Na žalost to pokaže šele bolezen, neredko že v napredovali fazi. Zato KOPB mora postati bolje poznana bolezen, saj se bo širša javnost verjetno šele potem ovedla, da bolezen obstaja, izvedela, kaj jo povzroča, in spoznala, da je pravzaprav odločitev in odgovornost posameznika, ali jo želi imeti ali ne.
Med svojim delom sem zaradi KOPB videl preveč bolnikov, ki so dolgo, predolgo trpeli. Bolnikov, ki jim je nekaj korakov po stanovanju predstavljalo napor, podoben teku na Šmarno goro, bolnikov, ki bi dali vse, da ne bi nikoli začeli kaditi.
V svojem imenu vas zato prosim, da ne začnete kaditi, če pa že kadite, vas prosim, da prenehate s to razvado. Življenje brez cigarete je bolj zdravo, daljše in navsezadnje tudi bolj dišeče.
***
Prim. mag. Matjaža Turela veseli, ker ga je strokovna pot pripeljala v interno medicino, natančneje področje pljučnih bolezni in tudi transplantacijske medicine. Ta zdravniku širi obzorje, bogati njegovo znanje, krepi etiko, sproža razmišljanje o temah, povezanih s filozofijo. Veseli pa ga tudi to, da je pravzaprav po naključju zašel na področje športne medicine in tako skupaj s športniki doživel in doživljal številna svetovna prvenstva in olimpijske igre.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
