Samo sprašujem ...

V stavbi na Poljanskem nasipu 58 je dovoljena koncentracija radona v zraku za kar nekajkrat presežena. Bo kdo ukrepal?

Objavljeno
31. januar 2017 16.26
bsa/prostovoljci
Danica Rotar Pavlič
Danica Rotar Pavlič

V okviru svojega pedagoškega dela že več kot desetletje sodelujem tudi pri izobraževanju študentov in specializantov, ki poteka večinoma v pritličju leta 1900 zgrajene trinadstropne stavbe na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani s skupno površino okoli 3800 m2. V njej poleg naše Katedre za družinsko medicino delujeta še Psihiatrična klinika ter Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Tako poleg uslužbencev v ta objekt vsak dan pride tudi veliko drugih ljudi.

In čemu naštevam vse te podatke? Z januarsko objavo v nekaterih medijih, da so izsledki opravljenih meritev strokovnjakov Uprave RS za varstvo pred sevanji pokazali nekajkrat presežene dovoljene koncentracije radona v omenjeni stavbi, so bile tudi uradno potrjene govorice, ki so se med zaskrbljenimi zaposlenimi širile že vsaj pol leta, odgovorni pa ves ta čas niso izdali nobenega ukrepa ali obvestila. Tako niso sporočili niti tega, da je treba omenjene prostore redno zračiti ter da se je v njih dovoljeno zadrževati največ 500 ur na leto oziroma v povprečju manj kot deset ur na teden.

Radon je radioaktivni žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane z razpadom radija, ta pa se uporablja v radioterapiji. Najstabilnejši izotop ima razpolovno dobo 3,8 dneva.

Zrak, ki vsebuje radon, je škodljiv za dihanje predvsem zaradi dveh svojih razpadnih produktov, polonija-218 in polonija-214, ki ostaneta v dihalih in jih poškodujeta prek delcev alfa, kar povzroča raka na pljučih.

Radon je drugi vodilni okoljski vzrok smrti zaradi pljučnega raka in vodilni vzrok smrti zaradi raka pljuč pri nekadilcih. V ZDA je izpostavljenost radonu odgovorna za približno 21.000 smrti zaradi pljučnega raka na leto (NIS 2004, EPA 2007, EPA 2009b). Druge ocene kažejo, da je v ZDA približno 14 odstotkov oziroma 300.000 primerov pljučnega raka mogoče pripisati prav radonu (EPA 2009b).

Mejne povprečne letne koncentracije radona v zraku v Sloveniji so 400 Bq/m3 (od 200 do 600 Bq/m3) za bivalne in 1000 Bq/m3 (od 500 do 1500 Bq/m3) za delovne prostore, po evropskih standardih pa je v bivalem okolju določena najvišja vrednost 100 Bq/m3.

Da gre v stavbi na Poljanskem nasipu 58 za odločno previsoke odmerke sevanja radona, potrjujejo meritve, ki so v pritličju pokazale najvišjo vrednost 3844 Bq/m3, ko so v eni izmed sob izvrtali luknjo v tla, pa so namerili kar 12.100 Bq/m3! To sevanje očitno prihaja iz kletnih prostorov, ki so že dlje časa zaprti in dostop do njih ni mogoč, zato sta negotovost in strah uporabnikov tega objekta še toliko večja.

Ker je v stavbi na Poljanskem nasipu 58 poleg drugih redno zaposlenih tudi nekaj mladih žensk, naj omenim opozorila glede vplivov na zdravje ploda pri izpostavljenih nosečnicah, ki jih je pripravil ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC).

Opozorila se ne nanašajo na neposredno povezavo med izpostavljenostjo nosečnice prevelikim odmerkom radona, ampak na splošno izpostavljenost ploda sevanju. Prek materine krvi lahko radioaktivne snovi prehajajo skozi popkovino na otroka ali pa se skoncentrirajo v predelu materinega telesa v bližini maternice (sečnem mehurju) in tako plod izpostavijo sevanju.

Učinki na zdravje so odvisni od gestacijske starosti zarodka ob izpostavljenosti in od količine sevanja. Nerojeni otroci so v nekaterih fazah nosečnosti občutljivi manj kot drugi. Vsekakor pa so zarodki še zlasti občutljivi na sevanje v svojem zgodnjem razvoju, med 2. in 18. tednom.

Med zdravstvenimi posledicami so različne deformacije, nevrološke težave, nenormalno delovanje možganov in rak, razvijejo pa se lahko tudi pozneje v življenju človeka, ki je bil kot otrok izpostavljen sevanju.

Glede na javne objave ministrstva za zdravje republiška uprava za varstvo pred sevanji opravlja letne preglede vsaj 20 objektov, ki so namenjeni izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa (vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, bolnišnice, zdravstveni domovi itd.).

Vrsta in obseg meritev morajo biti izbrani tako, da se lahko oceni izpostavljenost delavcev ali drugih posameznikov in presodi potreba po ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti. Če se ugotovi, da delavci ali drugi predstavniki prebivalstva na leto prejmejo več kot 6 mSv (milisievertov) zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim razpadnim produktom, inšpektor Uprave RS za varstvo pred sevanji odredi izvajanje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti, kot so prezračevanje prostorov, reorganizacija delovnih nalog in delovnega časa, premestitev ljudi v druge prostore, prenehanje uporabe prostorov, v katerih so ljudje najbolj izpostavljeni, in druge dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju izpostavljenosti. Izvajanje ukrepov v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih objektih, ki so namenjeni izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi država.

Človek ob branju prejšnjega odstavka dobi prijeten občutek, da je pravzaprav vse odlično urejeno in da je za vse poskrbljeno. Samo en kavelj je v vsem skupaj: nikjer ni zapisano, kdaj in po naročilu koga se morajo začeti izvajati ukrepi, ki jih odredi republiški inšpektor za varstvo pred sevanji.

Mar kar nekajkrat presežena dovoljena koncentracija radona v zraku v stavbi na Poljanskem nasipu 58 res ni dovolj velik razlog za alarm in za takojšnje odločno ukrepanje?

Ali se ne zavedate, da tam ni skladišče gradbenega materiala, ampak bolnišnica in poslovni prostori, v katerih se vsak dan zvrsti na desetine ljudi?! Kdo ve, koliko jih je zaradi brezbrižnosti ter dosedanjega zatiskanja oči odgovornih pred resnico že zbolelo in koliko jih bo še moralo, preden se bo kdo na vrhu vendarle zganil.

Bi se stvari morda začele odvijati kaj hitreje, če bi podobne rezultate dobili pri meritvah sevanja radona na drugem naslovu, na primer na Štefanovi ulici 5?

**

Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič je specialistka družinske medicine in predsednica združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu.

**

Zdravstveni blogi na Delo.si

Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.

Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati hudo bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.

Tematska zdravstvena stran je v Delu znova postala stalnica. V okviru objavljanja spletnih zdravstvenih blogov si vsako sredo točno opoldnepodajamo pero in izmenjujemo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

dr. Erik Brecelj, kirurg

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

Sabina Senčar, ginekologinja

Diana Zajec, novinarka

prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica