Živila z dodatki: noben material ni povsem nedolžen

Plastiki s škodljivimi snovi se je bolje izogniti. Embalaža pa naj bo za namen, ki ga je določil proizvajalec.

Objavljeno
20. januar 2012 12.31
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

Ljubljana – O škodljivosti aditivov v živilih, tako imenovanih E-jev, kot so umetna barvila, sladila, ojačevalci arome in konzervansi, potrošniki vedo čedalje več. Precej manj pa je znanega o potencialno škodljivih snoveh v embalaži in drugih izdelkih, namenjenih za stik z živili.

Vsaka embalaža ali izdelek, ki je namenjen shranjevanju, pripravi ali uživanju živil, ima določene značilnosti. Med najpogostejšimi materiali v stiku z živili je plastika. Včasih je označena s kratico in trikotnikom, v katerem so zapisane številke od 1 do 7. Čeprav so bile te uvedene za lažje recikliranje, nekaj povedo tudi o lastnostih plastičnega materiala.

»V vseh vrstah plastike so določene snovi, denimo ostanki surovin, aditivi, razpadni produkti, ki se lahko sproščajo v živila,« pove vodja Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan Milena Horvat. Ene so bolj, druge manj škodljive. »Količina sproščenih snovi je odvisna od vrste materiala in vsebnosti teh snovi v njem, vrste živila, s katerim material prihaja v stik, temperature, časa stika in razmerja med površino plastike in volumnom živila. Z zaužitjem hrane te snovi vstopajo tudi v telo, kjer lahko povzročijo negativne učinke. Ti so odvisni od odmerka in pogostnosti izpostavljenosti.«

Odgovornost proizvajalca

Horvatova kot »najmanj problematične« plastične materiale navaja tiste z oznakami 2 (kratica HDP ali HDPE), 4 (LDPE) in 5 (PP). »Nevarni« oziroma tisti, ki vsebujejo morebitne zdravju škodljive snovi, pa imajo oznake: 1 (PET/PETE), 3 (V/PVC), 6 (PS) in 7 (PC/PLA). Iz plastike PET so najpogosteje plastenke za enkratno uporabo, pri katerih po besedah Horvatove obstaja nevarnost izločanja težkih kovin in potencialno rakotvornih snovi, kot sta acetaldehid in DEHA. Plastika, označena s številko 3, vsebuje mehčala, med katerimi sta tudi DEHP in bisfenol A. Oba spadata v kategorijo hormonskih motilcev, snovi, ki lahko negativno vplivajo na normalno delovanje žlez z notranjim izločanjem, a se kljub temu pogosto uporabljata pri izdelavi plastenk. Plastika z oznako 6 v vodo spušča stiren, ki je rakotvoren in lahko povzroča slabo počutje, glavobol, zmedenost in omotičnost. Uporabljajo jo pri izdelavi kavnih skodelic za enkratno uporabo in embalaže hitre prehrane. Kot najslabši izbor Horvatova navaja plastiko z oznako 7 ali brez oznake. Narejena je lahko iz bisfenola A, iz nje pa so plastenke za dojenčke, bidoni, baloni za vodo in posode za shranjevanje hrane.

»Zgolj prisotnost potencialno škodljivih snovi v plastiki in drugih materialih pa še ne pomeni, da bodo te tudi dejansko prešle v živilo,« miri vodja laboratorija za predmete splošne uporabe z Oddelka za sanitarno kemijo na Inštitutu za varovanje zdravja Viviana Golja. Proizvajalci morajo po zakonu poskrbeti, da materiali in izdelki, ki prihajajo v stik z živili, vanje ne smejo prehajati v količini, ki bi škodovala zdravju, in tudi ne smejo spreminjati vonja, okusa ali videza živila. Pri tem zakonodaja določa tudi meje, koliko kakšne snovi je lahko v živilu. Če izdelava materiala ali izdelka poteka po sistemu dobre proizvodne prakse in se ta uporablja na ustrezen način in za ustrezen namen, je majhna verjetnost, da bo z njim kaj narobe, trdi Viviana Golja.

Neznanke dolgotrajne izpostavljenosti

V laboratorijih Oddelka za sanitarno kemijo v okviru zakonsko določenega sistema stalnega nadzora analizirajo vzorce materialov v stiku z živili in ocenjujejo njihovo tveganje za zdravje ljudi. »V Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami analiziramo veliko vzorcev,« zagotavlja Viviana Golja.

Lani je Zdravstveni inšpektorat RS odvzel 488 vzorcev materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili. Po začasnih podatkih – preizkušanje vzorcev namreč še ni končano – je bilo neskladnih 18 vzorcev (3,7 odstotka), kar je približno toliko kot prejšnja leta. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih pri pokrovčkih s PVC-tesnili za steklene kozarce, predvsem pri izdelkih z visoko vrednostjo maščob (na primer različna živila v olju). Iz tesnil pokrovčkov so na živilo čezmerno prehajala mehčala. Sledili so melaminska posoda in pribor (predvsem kuhalnice in lopatke), iz katerih je v pitno vodo čezmerno prehajal formaldehid, stekleni izdelki s poslikanim in obarvanim robom, pri katerih je bila presežena migracija svinca in kadmija, kovinska posoda s teflonskim premazom (presežena migracija primarnih aromatskih aminov), pribor in posoda iz nerjavečega jekla (presežena migracija kroma), izdelki iz keramike in porcelana (luščenje barve) ter kuhinjska posoda in pribor iz črnega in sivega najlona (presežena migracija primarnih aromatskih aminov). Trgovci ali proizvajalci so morali neustrezne izdelke umakniti iz prodaje oziroma odpoklicati.

Vsebnosti škodljivih snovi, ki prehajajo iz materialov v živilo in z njegovim zaužitjem v telo, so nizke, zato ne povzročijo zastrupitev, zagotavlja Viviana Golja. Vprašanje pa ostaja, kako na zdravje vpliva dolgotrajna izpostavljenost majhnim odmerkom teh snovi. Kredibilnih epidemioloških študij je še premalo, pove Milena Horvat, zato tudi stroka ne more dati enotnega odgovora. »Vsekakor pa je treba zaščititi najobčutljivejši segment prebivalstva – otroke. Prav zato velja previdnostno načelo, po katerem zakonodaja predpiše strožja pravila za izdelke, namenjene otrokom.« Tako je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) lani v Evropski uniji prepovedala prodajo in uvoz plastenk za dojenčke, ki vsebujejo bisfenol A, čeprav študije niso mogle potrditi niti ovreči njegove škodljivosti za dojenčkov razvoj.

Izogibajmo se številkam 1, 3, 6 in 7

Evropska zakonodaja poskuša potrošnike čim bolj zaščititi, vendar lahko ti prehajanje snovi iz embalaže in drugih izdelkov na živilo z neustrezno uporabo povzročijo tudi sami. Da se to ne bi dogajalo, izdelke, ki vstopajo v stik z živili, uporabljajmo samo za namen, ki ga je določil proizvajalec. Ta je naveden na embalaži ali v priloženih navodilih za uporabo. Rabljeno embalažo uporabimo le za živila, za katera je bila prvotno namenjena; olja, kisa in sokov ne shranjujmo v plastenki, namenjeni za shranjevanje vode, živil ne zamrzujmo v plastičnih vrečkah za smeti. Ker je možnost napačne uporabe materialov in drugih izdelkov za stik z živili velika, se je tistim, ki vsebujejo potencialno nevarnejše snovi, bolje izogniti, svetuje Horvatova. »Pri plastiki nujno poglejmo, za katero vrsto gre, in se izogibajmo tisti z oznakami PVC, PS, zlasti pa tisti, ki oznake sploh nima. Seveda je to plastika, ki bi jo sicer namenili shranjevanju živil, zlasti tekočih.«

Če po videzu plastičnega izdelka ni mogoče ugotoviti, ali je primeren za stik z živilom, preverimo, ali vsebuje opisno oznako »za stik z živili« ali znak, sestavljen iz stiliziranih vilic in kozarca. To morajo imeti vsi plastični izdelki, namenjeni za uporabo za živila, ki na trgu še niso v stiku z živili, na primer plastični kozarec. Pri embalaži za živila previdnost ni odveč.

Varna uporaba

Po odprtju pločevinke živilo takoj prestavite v stekleno, keramično ali plastično posodo in ga hranite v hladilniku.

Embalirana živila shranjujte pri zmernih temperaturah.

Ne uporabljajte keramične, melaminske ali emajlirane posode, če na njeni površini opazite spremembe.

Kovinskih pokrovov steklenih kozarcev za vlaganje ne uporabljajte večkrat.

Aluminijaste posode in folije niso primerne za shranjevanje kislih in slanih živil, saj se v stiku z njimi aluminij raztaplja. V aluminijasti posodi lahko shranite nevtralna živila, na primer mleko.

Iz grelnikov vode čim redkeje odstranjujte vodni kamen. Ko ga odstranite oziroma pred uporabo novega grelnika, prvih pet zakuhanih vod zavrzite. V grelnikih nikoli ne pogrevajte vode, ki je ostala od prejšnje uporabe.

V posodi iz nerjavečega jekla pred prvo uporabo zakuhajte razredčen kis in raztopino zavrzite.

Vino ali sokove iz kristalnih kozarcev uživajte le ob posebnih priložnostih, saj ti vsebujejo svinec.

Med kuhanjem ne puščajte pribora v posodi s hrano.

Ne pregrevajte praznih posod z zaščitnimi teflonskimi prevlekami.

Melaminske posode ne uporabljajte v mikrovalovni pečici.