Cepiti se mora polovica Slovencev

Pred skoraj letom dni se je pojavil novi koronavirus, ki se je v le nekaj mesecih razširil po svetu, položil v posteljo svetovne voditelje in izpostavil neenakost med državami, ljudmi. Začelo se je konec decembra na Kitajskem, natančneje v Wuhanu, na tamkajšnji tržnici, to so zaradi izbruha bolezni prvega januarja zaprli. Le nekaj dni prej je tamkajšnji center za preventivo in nadzor nad boleznimi zaznal več primerov »nenavadne pljučnice«, mestna oblast pa je zadnjega decembra prebivalce opozorila, naj se izogibajo zbiranju, zlasti v zaprtih prostorih, predlagali so nošenje zaščitnih mask, kadar gredo od doma. Nekaj dni pozneje so poročali o prvi smrti, do konca meseca je število žrtev nove bolezni preseglo sto.

Ni bil sars

Z izjemno hitrostjo se je širila bolezen, ki je spominjala na smrtonosni sars – sindrom akutne respiratorne stiske, ki se je v sezoni 2002/03 razširil v 37 držav in je umrlo več kot 700 ljudi. A skrivnostni respiratorni izbruh ni bil sars, so sporočili kitajski epidemiologi, prav tako ne mers ali ptičja gripa, pljučnica ali adenovirus. Oblasti so prebivalce opozarjale, naj bodo pozorni na visoko telesno temperaturo, težave z dihanjem in bolečine v mišicah.



Bolezen se je širila, ne le med Kitajci, sredi februarja je o obolelih poročalo vse več držav, na stari celini je predvsem trpela Italija, pozneje tudi Španija, svet, zlasti ZDA oziroma njihov predsednik Donald Trump, je s prstom kazal na Kitajsko in jo krivil, da se je slabo lotila zdravstvene krize, da je s pomočjo propagande prikrivala številke zbolelih in umrlih. A Kitajska danes dvomi o resničnem izvoru globalne pandemije, državni mediji poročajo o koronavirusu, odkritem v zamrznjeni hrani (ki drugod ne velja za dejavnik tveganja), in se ukvarjajo s potencialnimi primeri bolezni zunaj kitajskih meja, odkritimi pred decembrom 2019. »Wuhan je kraj, kjer so virus prvič odkrili, a ni kraj, kjer izvira,« pravi Zeng Guang, nekdanji glavni epidemiolog v kitajskem centru za preventivo in nadzor nad boleznimi. »Čeprav je Kitajska prva poročala o bolezni, to ne pomeni nujno, da virus od tam tudi izvira,« dodaja Zhao Lijian, predstavnik zunanjega ministrstva. »Določanje izvora virusa je proces, ki traja, in bi utegnil vključevati več držav in regij.«

Cepljenje prepreči tretji val

Danes, skoraj leto po izbruhu, o covidu-19 vemo več, še vedno smo pozorni na iste simptome, še vedno se proti širjenju borimo z zaščitnimi maskami, izogibanjem stikom, razkuževanjem rok, zdravniki so uspešnejši pri zdravljenju. A škoda, tako gospodarska kot človeška (bolezen je zahtevala 1,5 milijona žrtev, okužilo se je več kot 66 milijonov ljudi), je velikanska. Svet nestrpno čaka cepivo, ki naj bi zaustavilo pandemijo in življenje vrnilo v stare tire. A čeprav nas bo vakcina vsaj delno odrešila mizerije, to še ne pomeni, da bomo lahko takoj odvrgli maske. Andrej Trampuž, vodja infekcijskega oddelka v berlinski bolnišnici Charite, meni, da ne bo tretjega vala, če se bo cepljenje res začelo v januarju. Srečo imamo, pravi, da virus ne mutira, in še, da bo ob 95-odstotni učinkovitosti cepiva dovolj za zaustavitev pandemije, če se bo cepilo 50 odstotkov ljudi. Vrnitev v čase, kot so bili pred pandemijo, naj bi se po njegovi napovedi zgodila poleti 2021.