Cilj je jasen, ozelenitev, a ne gre nam ravno dobro
Slovenija ni izpolnila ciljev za delež obnovljivih virov energije v končni rabi že leta 2020 in bi morala plačati nadomestne vire, še večji zaostanek za cilji si je pridelala 2021, podobno pa bo tudi letos. Tudi zato je vlada sprejela zakon o spodbujanju umeščanja OVE v prostor. A to ni edina težava, novi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bo moral upoštevati tudi to, da nimamo nobene večje nove elektrarne, kar ogroža energetsko varnost. Tu pa je še trenutna kriza.
NEPN je temeljni strateški dokument za energetiko in podlaga za črpanje evropskih milijard. Ob upoštevanju vse evropske zakonodaje, bo novi NEPN določil bolj natančno pot do ambicioznih ciljev do 2030. Bistveno več bo treba vlagati v sončne elektrarne in to omogočiti tudi vsem državljanom, je povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer, saj so sončne elektrarne najcenejši vir samopreskrbe, državljani tako z naložbami pomagajo sebi in državi.
O novi jedrski elektrarni bo treba odločiti do leta 2027, kar je dobro, meni Kumer, saj v krizi ni dobro sprejemati dolgoročnih rešitev. Podaljšanje obratovanja sedanje jedrske elektrarne pa ni v negotovosti, posebej zato, ker je opustitev premoga še vedno predvidena za leto 2033. Prihodnost zemeljskega plina ni rožnata, za novi NEPN bodo ocenili možnosti proizvodnje bioplinov.
Več je pozivov za povečanje izkoristka vode oziroma hidroelektrarn, vendar na ministrstvu za infrastrukturo opozarjajo, da jih bodo energetiki gotovo spravili v postopek priprave NEPN, a nato pride še celovita presoja vplivov na okolje in nevladne organizacije, ki opozarjajo na pomen biotske raznovrstnosti.
Prvi predlog novega NEPN bo javno predstavljen junija prihodnje leto, evropski komisiji pa ga bodo poslali do junija 2024. Da bodo lahko pospešili delo na tem dokumentu in tudi pospešili ozelenitev Slovenije, je Kumer napovedal združitev okoljskega oziroma podnebnega in energetskega sektorja v eno ministrstvo. Roka za to ni navedel.
