Delovi utrinki: Obrazi za žicarje

»Najhujša je popolna ignoranca, kot da ne obstajam,« se je razjezil eden od prodajalcev Kraljev ulice, ki je bolj ali manj neuspešno na Prešernovem trgu poskušal v drobiž pretopiti kakšen izvod časopisa za brezdomce.

Pa ni šlo prav dobro. Ljudje so večinoma hitro pogledali stran, pospešili korak in se pretvarjali, da so sredi izjemno pomembnega telefonskega pogovora. Ko tovrstna ignoranca traja predolgo, nasmeh z obraza izgine še tako dobrohotnemu in razposajenemu žicarju, kar seveda še dodatno zmanjša njegove možnosti za uspeh.