Eksplozija robotskega sesalnika hudo opekla 25-letnika

Petindvajsetletni Lachie Perrem je po eksploziji robotskega sesalnika na svojem domu v avstralskem Perthu utrpel opekline na približno 75 odstotkih telesa. Zaradi hudih poškodb je prestal več operacij, vzrok incidenta pa pristojni organi še preiskujejo, poročajo avstralski mediji.

Nesreča se je zgodila že 2. julija v stanovanjski hiši v predmestju Brabham na severovzhodu Pertha. Perrema so po eksploziji prepeljali v bolnišnico Fiona Stanley Hospital, kjer je doslej prestal najmanj tri operacije.

Fotografije, posnete po incidentu, kažejo obsežno škodo v notranjosti hiše. Eksplozija je razbila okna, počrnila stene in poškodovala prostore med kuhinjo in dnevno sobo. Uničeno je bilo pohištvo, tla so bila ožgana, po prostoru pa so bili raztreseni ostanki opreme.

Njegova mati Fiona Perrem je pojasnila, da naj bi iz baterije robotskega sesalnika pred nesrečo iztekala snov, česar njen sin ni vedel. »Ko je začel kuhati, se je nekaj vnelo in povzročilo eksplozijo. Bil je neposredno pred njo,« je povedala.

Natančen potek dogodkov še ni uradno potrjen. Napravo so poslali v nadaljnjo preiskavo pristojnemu uradu zvezne države Zahodna Avstralija, ki se ukvarja z varnostjo stavb in naprav.

Robotski sesalniki običajno uporabljajo litij-ionske baterije. Predstavniki gasilske in reševalne službe Zahodne Avstralije opozarjajo, da lahko poškodovane ali okvarjene baterije sprožijo tako imenovani toplotni pobeg. Gre za proces hitrega in nenadzorovanega segrevanja baterijskih celic, pri katerem se lahko sproščajo strupeni in vnetljivi plini.

Po navedbah službe lahko ob takšni okvari pride do pokanja baterijskih celic, močnega požara in eksplozije posameznih delov baterije. Dogajanje se lahko razvije zelo hitro, gašenje pa je zaradi samovzdrževanega gorenja zahtevno.

Perremu so po nesreči odstranili poškodovano tkivo in presadili kožo na prstih, levem komolcu in trupu. Začasno je izgubil tudi glas, v prihodnjih mesecih pa ga predvidoma čakajo dodatni operativni posegi. Njegova mati je 20. julija na strani za zbiranje donacij sporočila, da njegovo okrevanje napreduje. Presajena koža naj bi se dobro celila, fizioterapevti pa naj bi bili zadovoljni predvsem z gibljivostjo njegovih rok. Zdravniki so mu odstranili tudi cevko za hranjenje.

Preiskovalci medtem še niso sporočili, ali je eksplozijo dejansko povzročila zgolj okvara baterije ali kombinacija več dejavnikov. Do zaključka preiskave zato natančen vzrok nesreče ostaja odprt.

Kako nastane toplotni pobeg

Litij-ionska baterija lahko odpove zaradi proizvodne napake, notranjega kratkega stika, fizične poškodbe, pregrevanja ali čezmernega polnjenja. Temperatura v poškodovani celici začne hitro naraščati, kar sproži dodatne kemične reakcije in novo segrevanje. Ta verižni proces imenujemo toplotni pobeg.

Pri tem se lahko iz baterije sprostijo vroči, strupeni in vnetljivi plini. Če se plini naberejo v zaprtem prostoru in pridejo v stik z virom vžiga, lahko nastaneta silovit požar in tlačni sunek, ki ga očividci opišejo kot eksplozijo. Ne eksplodira torej nujno samo baterijska celica; eksploziven je lahko tudi oblak plinov, ki se je pred vžigom razširil po prostoru.

Na potek dogodka vpliva tudi napolnjenost baterije. Poskusi ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo so pokazali, da se močno napolnjene celice ob pregrevanju hitreje vnamejo in da je čas za varno ukrepanje lahko zelo kratek. Baterija lahko zagori tudi z zamikom, potem ko se je njena zunanja površina že začela ohlajati.

Varnost se izboljšuje, tveganje ostaja

Sodobne baterije so v povprečju varnejše zaradi natančnejše proizvodnje, boljših separatorjev med elektrodama, varovalk in elektronskih sistemov za upravljanje baterije. Ti sistemi nadzirajo napetost, temperaturo in tok ter lahko polnjenje prekinejo, ko zaznajo nevarno odstopanje. Raziskovalci razvijajo tudi materiale, ki ob poškodbi omejijo električni tok ali zmanjšajo vnetljivost elektrolita. Kljub temu običajni nadzorni sistemi nekaterih hitro nastajajočih notranjih napak ne morejo vedno zaznati dovolj zgodaj.

Razlike obstajajo tudi med posameznimi vrstami litij-ionskih baterij. Celice z litij-železo-fosfatno oziroma LFP-kemijo so praviloma toplotno stabilnejše od nekaterih baterij z veliko vsebnostjo niklja in kobalta, vendar imajo navadno nižjo energijsko gostoto. Zato proizvajalci pri izbiri baterije tehtajo med varnostjo, maso, velikostjo, zmogljivostjo in ceno.

Izboljšujejo se tudi preizkusni postopki in predpisi. Evropska uredba o baterijah določa zahteve glede varnosti, označevanja, sledljivosti in informacij, ki morajo spremljati baterije na trgu Evropske unije. Standardi se hkrati dopolnjujejo z zahtevnejšimi preizkusi širjenja toplotnega pobega med celicami in baterijskimi moduli.

Robotski sesalnik je eksplodiral. FOTO: Zaslonski posnetek/Facebook

Vendar tehnološkega napredka ni mogoče enačiti s splošnim upadanjem števila požarov. Baterij je v gospodinjstvih, vozilih in elektronskih napravah vse več, kakovost izdelkov na trgu pa je različna. NIST je marca 2026 ocenil, da število požarov potrošniških litij-ionskih baterij narašča, ob tem pa opozoril, da so podatki nepopolni in da številni dogodki niso pravilno evidentirani. Odpoklici baterijskih naprav kažejo tudi, da lahko na trg še vedno pridejo izdelki z napakami, ki povzročijo kratek stik ali pregrevanje.

Pri konkretnem primeru robotskega sesalnika zato do konca uradne preiskave ni mogoče z gotovostjo trditi, ali je eksplozijo povzročila napaka baterijske celice, okvara polnilne elektronike, poškodba naprave ali vžig plinov ob drugem viru toplote.