Po požaru leta 2022 je bilo stanje slabo, kako smo zaščiteni zdaj?

Nekateri dogodki v življenju so lahko oddaljeni že leta, pa je spomin nanje še kako živ in plamteč. Tako je bilo poletje 2022, ki smo si ga zapomnili po požaru na Krasu. Gasilci iz vse Slovenije so posredovali na velikem območju, gorelo je ob vaseh, zato so morali prebivalce evakuirati. Napeto je bilo dolga dva tedna, razmere za gašenje so bile težke in mestoma smrtno nevarne zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev na požarišču. Po katastrofalnem požaru smo vzpostavili protipožarno zračno floto, ki ji dela žal ne zmanjka tudi to poletje.

https://evropskasredstva.si/

Kljub izjemni požrtvovalnosti gasilcev, vojakov, pripadnikov civilne zaščite, policije ter drugih enot in prostovoljcev je tisto poletje gašenje na Krasu trajalo in trajalo. Pomoč iz zraka je morala priti iz tujine, ker sami nismo imeli letal za gašenje. Slovenija je aktivirala mehanizem EU za pomoč pri obvladovanju požarov in prišla so hrvaška, madžarska, avstrijska in romunska letala, neprecenljiva v boju z ognjenimi zublji.

Po požaru leta 2022 je vlada ugotovila, da je razkril tudi »pomembne vrzeli v opremljenosti in pripravljenosti sistema zaščite in reševanja, predvsem na področju gašenja iz zraka«.

Interventna in trajna evropska pomoč

Štiri leta pozneje je jasno, da bi se danes tak scenarij težko ponovil. Vmes je namreč Slovenija vzpostavila namensko enoto za podporo gašenju iz zraka znotraj Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) ter jo opremila s štirimi letali teksaške proizvodnje air tractor, ki so vse odtlej naša dragocena zaščita.

Enoti za podporo gašenju iz zraka žal tudi to poletje ne zmanjka intervencij. Lani jih je bilo vse leto sedem, letos do sredine julija pa že enajst. Prvi julijski konec tedna so pomagali gasiti požar večjih razsežnosti v Brestovici pri Komnu, kjer je pogorelo 20 hektarjev travnatih površin.

Domača flota protipožarnih letal je največja in najučinkovitejša hitra okrepitev proti požaru, tudi zato, ker je enota zgolj v dveh letih prišla na raven samostojnega izvajanja operacij. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS

Ob skoraj 150 gasilcih so gasili tudi vsi štirje air tractorji. »Prišli so nam zelo prav, ker je teren težko dostopen in poraščen z nizkim rastjem,« je po končanem gašenju povedal vodja brestoviške intervencije Blaž Rogelja. Tri dni kasneje je amfibijsko letalo skupaj s helikopterjem Slovenske vojske gasilo požar na nedostopnem območju v okolici Slovenske Bistrice.

Še štiri dni kasneje so obiskovalce Bohinjskega jezera opozarjali pred vstopom v koridor za zajem vode, ki so ga air tractorji uporabljali pri gašenju na vrhu planine Bela glava, kjer sta gorela humus in ruševje.

Kot pojasnjujejo na URSZR, letošnje intervencije, v katere so vključeni air tractorji, praviloma potekajo na težko dostopnih in za gasilce tveganih predelih: »To so predvsem strma, poraščena ali odročna območja, kjer je dostop z gasilskimi vozili otežen ali prepočasen oziroma kjer bi bilo gašenje s tal zaradi zahtevnega terena ali hitrega širjenja požara nevarno za gasilce.«

Pri tem glavni kriterij za posredovanje ni velikost, temveč vrsta požara in njegova ocenjena nevarnost, torej kako hitro in nenadzorovano se širi, pa tudi vremenske razmere, stanje in vrsta vegetacije ter značilnosti terena.

Ko se piloti v amfibijskih air tractorjih dotaknejo vode, aktivirajo posebne cevi za njen zajem, nato pa poletijo proti požarišču. Pred zajemanjem vode je treba preučiti vremenske razmere in razdaljo do vode. Ključni namen uporabe air tractorjev je hitra začetna intervencija, s katero požar omejijo ali pogasijo v zgodnji fazi ter tako preprečijo njegovo širjenje.

V času požara na Krasu leta 2022 smo imeli v Sloveniji za gašenje na voljo zgolj helikopterje in tuja letala. FOTO: Črt Piksi

Da smo dosegli današnjo stopnjo, ko imamo namensko letalsko enoto za podporo gašenju iz zraka, je največ prispevala potreba po učinkoviti zaščiti ljudi, premoženja in narave po posledicah kraškega požara pred štirimi leti. Slovenija je v rekordnem času spremenila doktrino in s finančno pomočjo Evropske unije v projektu Izgradnja zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka kupila štiri namenska letala air tractor AT-802.

Ta so izjemno učinkovita, ko požar izbruhne, saj lahko hitro odvržejo več kot 3000 litrov vode in preprečijo širjenje ognja. Evropska unija nam je prvič pomagala s hitro intervencijo med najhujši požarom v zgodovini samostojne Slovenije, drugič pa je poskrbela za trajno strateško pomoč oziroma protipožarno podporo iz zraka.

Ključno je sodelovanje z gasilci

Zaradi specifičnega znanja, ki ga potrebuje posadka air tractorjev v intervencijah – od nizkega letenja prek pristajanja na vodi in njenega zajemanja ter odmetavanja vodnega tovora –, je bilo treba izuriti tudi lastne pilote. V začetku se je usposabljanje izvajalo za tuje pilote v tujini in ti so najprej prevzeli krmila slovenskih air tractorjev.

Po vzpostavitvi namenske enote za podporo gašenju iz zraka se je začelo tudi šolanje domačih pilotskih kadrov za gašenje z višin. Trenutno je v enoti osem pilotov, pet jih je že opravilo šolanje in lahko letijo, trije pa so operativni in operacije lahko vodijo sami. Končni cilj protipožarne enote URSZR je imeti dovolj kadra za rotacije v času visoke požarne ogroženosti.

Domača flota protipožarnih letal je največja in najučinkovitejša hitra okrepitev proti požaru, tudi zato, ker je enota zgolj v dveh letih od začetne faze prišla na raven samostojnega izvajanja operacij, kar je generalni direktor URSZR Leon Behin opisal kot izjemen uspeh. »Običajno ti procesi trajajo pet let, kar dodatno potrjuje visoko raven zavzetosti, strokovnosti in organizacijske podpore vseh sodelujočih,« je povedal Behin in poudaril, da je za uspešnost odziva ključno sodelovanje z gasilci, izkušnje preteklih velikih požarov pa kažejo tudi velik pomen aktivnega sodelovanja z lokalnimi oblastmi in prebivalstvom.

Leta 2022 so nam na pomoč prišla hrvaška, madžarska, avstrijska in romunska letala. FOTO: Črt Piksi

Air tractorji za Kraševke in Kraševce še zdaleč niso edina protipožarna okrepitev oziroma izboljšava. Občine povečujejo sredstva za nakup specifične opreme za gašenje požarov v naravnih okoljih ter za izobraževanje kadrov, je razložil Behin in dodal: »Zlasti po največjem požaru leta 2022 so bili na ključnih točkah urejeni dodatni hidrantni omrežni sistemi in zbiralniki vode.« Lokalna komunalna podjetja in prebivalci po njegovih besedah prav tako bolj sistematično čistijo zarast v bližini naselij, urejajo protipožarne preseke in čistijo gozdne poti, kar gasilcem omogoča hitrejši dostop in omejevanje požara.

Vmes je bil postavljen tudi vseslovenski center za velike požare v Sežani, ki ga je Behin opisal kot »odlično platformo za sistematično izobraževanje prebivalcev in njihovo vključevanje v sistem zgodnjega odkrivanja požarov ter preventive«. Center je v prvem letu usposobil tisoč gasilcev, tudi tujih, URSZR pa objekt krepi z dodatno opremo za koordinacijo odziva v primeru velikih požarov in ureja prostore za skladiščenje specialne opreme ter nabavlja specialna vozila zanj.

Požar na Krasu pred štirimi leti je razkril pomembne vrzeli v protipožarni opremljenosti in pripravljenosti.  FOTO: Črt Piksi

Tečajniki usposabljanja za gašenje požarov v naravnem okolju, ki jih je izobraževala Gasilska zveza Slovenije prvi julijski vikend, so med učenjem doživeli tudi resnično intervencijo, saj so priskočili na pomoč sežanskim, novogoriškim in drugim kraškim gasilcem v boju s požarom pri Železnih vratih.

Leon Behin je dejal, da so se v zadnjih letih zlasti občine in gasilske organizacije na Krasu zelo intenzivno pripravile in že izvajajo različne inovativne projekte iz naslova EU ter čezmejnega sodelovanja: »Te pomembno vplivajo tako na pripravljenost in hitro zaznavanje požara kot tudi na sam odziv.« Poudaril je nepogrešljivo vlogo gozdarjev pri določanju strategije obvladovanja požara in določitve ogroženosti: »Treba jih je vključevati v vse faze oziroma vse aktivnosti, povezane s požarnim varstvom.«

Gasil bo tudi vojaški spartan

Toda hitro posredovanje na nedostopnih terenih in gorskih vrhovih, do katerih se kopenski gasilci ter njihova tehnika ne morejo zlahka prebiti, pripada air tractorjem ter drugim protipožarnim zračnim silam.

Air tractorji za Kraševke in Kraševce še zdaleč niso edina protipožarna okrepitev oziroma izboljšava. FOTO: Leon Vidic

Ob štirih air tractorjih, ki lahko vodo zajemajo na vodnih površinah ali pa jih napolnijo na letališčih, pri gašenju še vedno pomagajo tudi vojaški helikopterji bell 412 in cougar ter helikopterji slovenske policije AW169. Oboji z vrečami, imenovanimi bambi bucket, gasijo predvsem težko dostopne terene in vrhove ter so zelo učinkoviti pri tako imenovanem točkovnem gašenju.

Po informacijah URSZR bo do konca letošnjega leta končno dobavljen tudi dolgo pričakovan gasilni modul za tovorno vojaško letalo C-27J spartan, ki ga Slovenska vojska uporablja že nekaj let. Za njegovo uporabo bosta prihodnje leto potekali certificiranje in usposabljanje pilotov Slovenske vojske.

»Spartan bo imel kapaciteto 9000 litrov, ki jih lahko odvrže z enim odmetom ali pa odmet izvede v liniji. Gasi z večje, varnejše višine in v slabši vidljivosti,« na URSZR opisujejo prednosti, a poudarijo specifikacijo, ki jo air tractor zaobide: polnjenje na primernem letališču.

Spartan bi lahko izvajal naloge gašenja tudi z vseh primorskih letališč, kar bi povečalo učinkovitost protipožarne aviacije. FOTO: Bruno Toič

Takšna spartana, ki so ju leta 2022 na pomoč poslali iz Romunije, sta bila uspešna tudi pri gašenju največjega kraškega požara. Spartan bi po informacijah gozdarskega inštituta lahko izvajal naloge gašenja tudi z vseh primorskih letališč, kar bi povečalo učinkovitost protipožarne aviacije.

Projekcije in trenutno stanje po navedbah URSZR kažejo, da imamo zdaj zračno podporo, ki je za slovenske razmere v tem trenutku primerna. »Naša strategija je ničelna toleranca do požarov, kar nam ta enota z izjemno hitro intervencijo po odkritju požara ali dima omogoča.«

Neredko namreč lahko preberemo, da so piloti air tractorjev nastajajoč požar opazili med letenjem zaradi dima ali ognja. Air tractorji pogosto preprečijo nastanek še večje škode, saj URSZR poroča: »Zaradi hitre odzivnosti imamo letos več poletov, a hkrati manj uničenih hektarjev na posamezno intervencijo.«

Rubrika nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.