Kar je Janša gradil v Ankari, je Stevanović rušil v Ljubljani

Poleg tega, da Slovenija za obrambo nameni precej manj od dogovorjenih dveh odstotkov BDP, kredibilnost Slovenije v očeh slovenskih zaveznikov v zvezi Nato načenjajo tudi pogoste iniciative slovenskih političnih strank po izstopu iz zavezništva oziroma predlogi referendumov o članstvu v zvezi Nato. Leto dni po bivšem premieru Robertu Golobu je predlog referenduma o članstvu v zvezi Nato omenil šef Resnice Zoran Stevanović.

Jelko Kacin: Za obrambo Slovenije je dobro le najboljše, to pa ponuja Izrael

»Slovenija je trenutno edina članica zveze Nato, ki ostaja pod dvema odstotkoma BDP, namenjenih za obrambo. Ogrožena ni zgolj kredibilnost Slovenije v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost,« je po vrhu zveze Nato v Ankari dejal predsednik vlade Janez Janša. Kredibilnost Slovenije pa je istočasno načel Stevanović, ki bi preveril razpoloženje ljudi glede članstva Slovenije v zvezi Nato. Referendum bi lahko izvedli hkrati z jesenskimi lokalnimi volitvami.

Stevanović je odločno izrazil nasprotovanje pošiljanju denarja v Ukrajino, potem ko je Janša v Ankari napovedal, da bo Slovenija za vojaško pomoč Kijevu letos namenila okoli 44 milijonov evrov. »Teh 44 milijonov trenutno veliko bolj potrebuje Slovenija. Tudi prejšnja vlada je z lopato metala naš denar v Ukrajino,« je nadaljeval Stevanović in dodal, da bo treba preveriti razpoloženje ljudi glede članstva v Natu.

Koalicijske partnerice na Stevanovićev predlog niso bile pripravljene. »Takih notranjepolitičnih stvari ne komentiram,« se je odzivu glede morebitnega referenduma izognil zunanji minister Kajzer, ki je poudaril, da je zavezništvo v Natu temelj za varnost Slovenije.

V opoziciji so ocenili, da je Stevanovićev referendumski predlog poskus, da pozornost preusmeri od poročanja o svojih nepravilnostih in nepravilnostih svojih poslancev. Da je predlog izrečen v naglici in brez izdelanega premisleka, je razvidno tudi iz tega, da prvi med poslanci niti ne pove, ali predlaga posvetovalni ali zakonodajni referendum o izstopu iz Nata.

Za referendume o mednarodno zavezujočih pogodbah veljajo ustavne omejitve. Pravna stroka zagovarja stališče, da bi bil posvetovalni referendum o izstopu iz Nata neprimeren in nesmiseln, saj odločitev ne bi bila pravno zavezujoča. O izstopu iz zveze Nato bi bilo mogoče smiselno odločati na pravno zavezujočem referendumu o mednarodnih povezavah. Razpis takšnega referenduma bi moralo podpreti najmanj 46 poslancev, za izstop iz Nata pa bi bila nato nujna dvetretjinska večina v državnem zboru – tudi če bi na morebitnem referendumu volivci večinsko podprli izstop iz Nata, je ob podobnih razpravah lani opozoril dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Miro Cerar.

Razprava o članstvu v Natu ob letu osorej

Spomnimo, pred letom dni je po izglasovanem posvetovalnem referendumu o višini obrambnih izdatkov takratni predsednik vlade Robert Golob zagrozil, da bo Gibanje Svoboda podalo referendumsko pobudo o članstvu Slovenije v zvezi Nato. »Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo,« je takrat izpostavil Golob. Na koncu se referendum ni zgodil, saj je od že izglasovanega referenduma o višini obrambnih izdatkov odstopila tudi SDS, ki je takrat politično ovirala Gibanje Svoboda, čeprav so zagovarjali zvišanje obrambnega trošenja.

Izstop iz zveze Nato že več mandatov podpira stranka Levica in del mirovniško usmerjene civilne družbe. »Podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Če referendum bo, bo Levica z veseljem sodelovala in agitirala za to, da Slovenija končno izstopi iz zveze Nato,« je predlog referenduma komentirala sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. V četrtek je bil v Ljubljani protestni shod z naslovom »Nato, mir nam dajte!«, na katerem so protestniki pozvali k takojšnjemu izstopu Slovenije iz zveze Nato.