Labodi med naravo in samooklicanimi strokovnjaki

Za labode je najbolje, da jih ljudje pustijo pri miru. Tako lahko povzamemo nasvete ornitologov. Toda odkar je labodji par v Fiesi dobil šest malih labodkov, se je pozornost ljudi do njih pretirano povečala. Skupino ljubiteljev živali iz Pirana in okolice je še posebej vznemirilo dejstvo, da je labodja družina v zadnjih dneh izgubila tri mladiče, ostali so samo trije. Zato so te dni poslali piranskemu županu Andreju Koreniki in vodstvu podjetja Okolje Piran, ki upravlja Fieso, poziv, naj kar najbolje poskrbijo zanje.

Labod je ponavadi zelo zaščitniški do svojega zaroda. V Fiesi doslej ni bilo tako. Foto Frederick Florin/AFP

Labodi so pri nas zavarovana prostoživeča vrsta in večinoma se jim ne godi ravno slabo. Ljubitelji živali pa pri skrbi zanje nemalokrat močno pretiravajo, nam je zatrdil ornitolog Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik v krajinskem parku Sečoveljske soline. Pred dnevi so premalo izkušeni in nevedni ljubitelji živali z mrežo lovili labodje mladiče, ki so plavali po morju, in jih zaščitniško prenesli v jezero. Seveda so ljubitelji teh ptic svoje »junaško« dejanje »reševanja« mladičev tudi posneli in celo objavili na družbenem omrežju, čeprav je bil to skrajno neprimeren poseg človeka v naravo, stresen za ptice in prekršek. Trdili so namreč, da so labodki »zašli« v morje, ki da je zanje škodljivo, in da se sami ne bi mogli vrniti v jezero.

Oznake, ki jih nihče
ne upošteva

Fiesa je za labode posebno gnezditveno in bivalno okolje še posebej poleti, saj se tam zdaj gnete po kakih tisoč kopalcev na dan. Samooklicani ljubitelji živali, pa tudi številni starši radi pripeljejo svoje otroke, da občudujejo mlade puhaste ptice, ki nerodno plavajo ali racajo za svojimi starši. Fotografirajo se povsem blizu njih, privabijo pa jih največkrat s kruhom. Fiesa je nekakšen živalski vrt v živo, pri tem jim je prav malo mar, da s svojim ravnanjem v resnici škodijo pticam. Upravljavci Fiese so sicer postavili nekaj oznak, da ptic ne bi smeli hraniti ali se približevati gnezdu, toda večina opozorilnih tabel ne upošteva.

Ptice, Sečoveljske soline, motivi Foto

Seveda bi bilo najkoristneje, da bi za nasvet vprašali prave strokovnjake, torej ornitologe. »Niti približno ne drži, da bi kakšni tujci nepooblaščeno, za preprodajo, kradli mlade ptice ali pa da te umirajo od pokvarjene hrane. Hranjenje ptic je seveda prepovedano,« poudarja Iztok Škornik. Na mokriščih v slovenski Istri trenutno gnezdi kakih 30 parov labodov, največ v Škocjanskem zatoku pri Kopru, pojasnjuje, pozimi pa prezimuje v Sečoveljskih solinah celo sto parov. »Tudi v solinah, kjer ljudje sploh nimajo dostopa do labodjih gnezd, tako ali drugače izginejo tri četrtine mladičev. Če od šestih labodjih piščancev preživita dva ali eden, je to veliko in običajno. Drugi so žrtev naravne selekcije. Glavni razlog so predatorji: v solinah so na prvem mestu lisice in šakali, pa tudi ptice ujede, predvsem kragulj. Zadnje čase si pojedino privošči en primerek velike uharice, ki za soline sploh ni značilna. Ima pa v solinah veliko hrane,« razlaga ornitolog.

Tudi v Fiesi so skoraj edini razlog za izginotje mladih labodov plenilci, zlasti lisice. Foto Boris Šuligoj

Tudi v Fiesi so po njegovih besedah skoraj edini razlog za izginotje mladih labodov plenilci, zlasti lisice, verjetno pa še kateri. Če teh plenilcev ne bi bilo, bi se ravnovesje močno porušilo in labodov bi bilo v nekaj letih preveč. Nikakor ne drži, opozarja Škornik, da labodji mladiči ne smejo v morje in da so se tam znašli na kak nenavaden ali nenadzorovan način. »Mladi labodi ne plavajo iz velikega jezera do morja po ozkem podzemnem kanalu, ki povezuje jezero z morjem, ampak pridejo tja tistih 20 ali 30 metrov po kopnem. In po isti poti se sami vrnejo, zato so posegi ljudi, ki jih nasilno prenašajo iz morja v jezero, nesprejemljivi.« V morju se labodi počutijo bolj varne kot v kakem trsju ali močvirju, pojasnjuje. »Najbolj bi zaleglo, če bi ljudje vedeli, da se jim ne smejo približevati in da jih sploh ne smejo hraniti,« poudarja naravovarstveni nadzornik.

Običajno bi pričakovali, da se bosta samica in samec obnašala zaščitniško in napadalno do vseh, ki bi se samo približali njunemu naraščaju. V tem primeru pa smo na posnetkih videli, da sta starša mirno pustila trem ne najbolj podučenim »labodjim skrbnikom«, da so jima z mrežo pred nosom pobrali tri mlade in jih iz morja odnesli v jezero.

»Verjetno sta to mlada starša in še nista toliko izkušena, da bi morala bolj skrbeti za zarod. Običajno pa so labodi pri obrambi tako agresivni, da lahko človeku zlomijo roko. Znan je tudi primer samca, ki je s kljunom ubil tatinskega lisjaka,« je povedal Škornik.

Fiesa je za labode posebno gnezditveno in bivalno okolje še posebej poleti, saj se tam zdaj gnete po kakih tisoč kopalcev na dan. Foto Boris Šuligoj

Zadrego zaradi tesnega bivanja turistov in labodov bo Okolje Piran skušalo rešiti s posvetom z ornitologi in postavitvijo še vidnejšega napisa, ki bo prepovedoval vsakršno hranjenje ptic in pretirano približevanje, nam je odgovoril direktor Nesi Dulai. Čeprav se zaveda, da bo zelo težko preprečiti hranjenje ptic in neustavljiva prizadevanja za posebne fotografske dosežke, namenjene predvsem »slavi« na družbenih omrežjih.

Pretirana skrb je škodljiva

Pred leti so imeli tudi upravljavci parka Škocjanski zatok kar nekaj primerov, ko je posameznike pretirano skrbela usoda labodjih mladičev. S primeri domnevne kraje jajc in mladičev se je morala ukvarjati celo koprska policija. Neko Koprčanko je tako zaskrbela usoda enega od labodjih mladičev, ko je mislila, da sta ga starša zapustila. Videla je namreč, da sta odletela. Zato je vso noč stražila ob njem, drugo jutro pa videla, da sta laboda priletela do mladiča. V drugem primeru so ljudje prenesli mladiča z območja koprske Bonifike na območje bližje Škocjanskega zatoka, kjer pa je že gnezdil drug labodji par. Ta se je seveda spravil nad umetno preseljenega mladiča in malo je manjkalo, pa bi prenesenega mladiča tuji labodi razcefrali, ker so branili svoj teritorij.

Nikakor ne drži, da labodji mladiči ne smejo v morje in da so se tam znašli na kak nenavaden ali nenadzorovan način. Foto Arhiv Okolje Piran

Laboda iz Fiese se ne zadržujeta samo ob jezeru, pogosto se odpravita v morje, tudi do nekaj sto metrov oddaljenih čolnov, ker sta se navadila, da jim običajno s čolnov vržejo kaj za v kljun.

Povsem lahko se zgodi, da labod izgubi vse mladiče. Foto Boris Šuligoj

V Sloveniji poznamo številne primere, ko je dobronamerna skrb za labode tem pticam povzročila veliko težav, torej več škode kot koristi. Na prvem mestu je neprimerno hranjenje s kruhom in ostanki hrane, saj to lahko povzroči podhranjenost, prebavne težave in tudi deformacije peruti pri mladičih. Pretirano hranjenje pozimi pripelje do tega, da se labodi navadijo na ljudi, izgubijo del naravnega vedenja, med njimi se hitreje širijo bolezni. Nemalokrat ljudje prestavljajo gnezda ali jajca na »varnejše« kraje, potem pa starša takšno gnezdo zares zapustita. Mnogi pobirajo mlade labode, čeprav starša nista daleč stran, in tako lahko mladiča trajno ločijo od družine. Fotografiranje in objave na družbenih omrežjih privabijo množice, kar je za labode stresno. Enako velja za pretirano približevanje gnezdu, poskuse božanja ali hranjenja iz roke, labodi takrat lahko postanejo nevarni. Če ljudje lovijo ranjene labode brez ustrezne opreme, lahko živali dodatno poškodujejo krila ali noge. Napačno je tudi prepričanje, da mora vsak labod preživeti. V naravi so bolezni, poškodbe in pogini del naravnega procesa. Zato strokovnjaki svetujejo, da labodom najbolj pomagamo tako, da jih ne hranimo in se ne približujemo gnezdom, če je ptica življenjsko ogrožena, pa je najbolje poklicati veterinarje ali ornitologe.