Med tivolskimi zmaji ni več Zajca

Ljubljana – Poraz št. 11 je v ducatu Olimpijinih nastopov v novi sezoni EBEL prelil tekočino v čaši prek roba, zato se je Bojan Zajc, trener zmajev, včeraj odločil za nepreklicen odstop. Ljubljančane bo v prihodnjih dneh vodil Ivo Jan, dosedanji Zajčev pomočnik, pri klubu so se tako že znašli pred lovom na novega stratega zeleno-bele klopi.

Odločitev prvega moža stroke pri edinem slovenskem klubu v odprtem avstrijskem prvenstvu nikakor ni presenetljiva. Prvič je odstop napovedal že pred dvema tednoma po porazni predstavi svojega moštva v Beljaku, a mu je Matjaž Sekelj, direktor kluba, še naprej ponujal zaupanje in mu vlival samozavest o dobro začrtanem delu. Nekdanji soigralec je Seklja omrežil že v prejšnji sezoni, ko je zelo spretno in uspešno začel znova sestavljati trdnjavo po številnih porazih moštva pod vodstvom prejšnjega trenerja Heikkija Mälkiäja, res pa je tudi, da je takrat v Tivoli kot čudežni »mali zeleni« iz vesolja priletel Jan Muršak in pri priči postal najboljši hokejist EBEL. Hokejske predstave so bile takrat Ljubljani in Sloveniji v užitek, vrhunec so predstavljale tri januarske zimske klasike na oživljenem bežigrajskem štadionu …

Toda omenjeni Štajerec se je moral vrniti v Severno Ameriko, Olimpija je ostala brez avstrijske končnice, a z jasno zarisanimi smernicami nove sezone. V tej je resda zaradi bornega proračuna, s slabim milijonom evrov najslabšega v tekmovanju, moštvo na nižji kakovostni ravni, prepletale so se objektivne in subjektivne težave, a dosedanjo podobo na ledu si je Zajc vendarle predstavljal drugače. »Res si nisem mislil, da bomo zbrali le dve točki. Počutim se odgovornega, ta slačilnica potrebuje spremembo,« je dejal že po omenjeni blamaži na avstrijskem Koroškem (0:8 proti VSV), a takrat potrdil spoznanje o poštenem pristopu, priznal svoje napake in nikakor ni trmasto vztrajal na napačnem tiru. Po tem nedvomno prekaša številne vase zagledane tivolske predhodnike kot tudi stanovske kolege iz drugih športnih panog, nazadnje v Mariboru upravičeno odstavljenega nogometnega stratega Anteja Čačića …

A je že tako, da razpoloženje moštva kot tudi tribun krojijo izidi. Olimpija pa na lestvici sezone nima kaj prida pokazati, le dve točki za tivolsko zmago proti Linzu s 4:1, prvega oktobra. Odtlej so zmaji razgrnili še nekaj konkurenčnih predstav, nenazadnje tudi v nedeljo proti Bolzanu, a vedno znova igrišče zapuščali sklonjenih glav. »Prav moreče je vse skupaj. Delaš dobro, si blizu zmage, pa vedno znova ostaneš brez nje. Še dobro, da v slačilnici ohranjamo moštveni duh, kar je ta čas najbolj pozitivna zadeva naše krize,« pravi napadalec Andrej Hebar, ki prav tako kot Zajc že dolgo slovi po bojevitem in poštenem pristopu. Prav zato se je kot Ljubljančan nekoč tudi prikupil navijačem Jesenic.

A zgolj pristop pač ne zadostuje. Za ljubljansko moštvo je jasno, da potrebuje okrepitve, dno lestvice peče in boli. Zato je jasno, da Tivoli potrebuje zasuk. Z novinci na ledu in klopi.