Mišice, izgubljene v špehu
Nenadzorovana izguba telesne mase v primeru sarkopenične debelosti pripelje do nesorazmerno velike izgube mišične in druge nemaščobne mase, kar lahko povzroči poslabšanje delovanja različnih organov in organskih sistemov.
Velikokrat pacienti povedo, da jedo manj, ker imajo vedno več maščobe na trebuhu. Ta se jim obeša in popolnoma razumljivo je, da jim to ni všeč.
Zato se odločijo, da bodo manj jedli, ker predvidevajo, da bodo tako »stopili« maščobo na trebuhu. Večinoma so to starejši in prevladujejo ženske.
Vzroki
Vzrokov za pojavljanje tega problema je več. Najpogostejši je kombinacija izgube mišične mase (tudi trebušne) in relativno prevelike količine maščobe v tem predelu. Seveda svoje dodajo še številna druga stanja, na primer trebušna debelost, ko se maščevje kopiči v predelu trebuha. Ampak tudi v tem primeru začne trebuh »viseti« ob njegovem relativnem prebitku glede na mišično maso. Zato bi se bilo po logiki smiselno lotiti problema v prvi vrsti s krepitvijo trebušne muskulature. Ker imajo ženske manj mišic in ker te pospešeno izginevajo v starosti, je ta problem tudi pogostejši pri teh dveh populacijskih skupinah.
Zakaj samo »hujšanje« ali diete ali prehranska dopolnila niso prava izbira?
Ker z vsako izgubo telesne mase izgubljamo tudi mišično maso. Starostniki in bolniki pa še relativno bolj kot zdravi. Ko izgubimo mišično maso, se zniža bazalna poraba energije in že če jemo normalno kot pred dieto, se bo dodatno povečal delež maščobne mase v telesu. Izguba mišic torej pripomore h kopičenju maščevja! To maščevje se po navadi kopiči tudi v mišicah, ki jih tako ni samo manj, temveč so tudi po kakovosti spremenjene. Pa ne na bolje! Ob tem se po navadi viša tudi celokupna telesna masa. Kadar to večkrat ponovimo, postanemo žrtev tako imenovanega jo-jo učinka, ki v skrajnih oblikah zelo hitro vodi v sarkopenično debelost.
Kaj je sarkopenična debelost?
Sarkopenična debelost je motnja stanja prehranjenosti, ki je posledica kopičenja maščobnega tkiva ob sočasni izgubi mišične mase. Sarkopenija pomeni izgubo funkcije in količine skeletne mišične mase, ki so jo sprva pripisovali predvsem starostnikom in jo obravnavali kot zapleten geriatrični sindrom, ker je seveda v starosti pogostejša. Danes pa vemo, da si jo v veliki meri nastavljamo celotno življenjsko obdobje in mehanizmi njenega nastanka, ki so vpleteni v kopičenje maščobne mase, hkrati neposredno in posredno povzročajo hkratno izgubo mišične mase oziroma funkcije. Ker obe stanji, debelost in sarkopenija, negativno vplivata na presnovno stanje, se močno poveča tveganje za zaplete debelosti in hkrati zaplete sarkopenije.
Zato je pomembno, da razumemo, da se sarkopenija lahko razvije pri debelih v kateri koli starosti. Ker se v starosti razvije zaradi fizioloških procesov staranja, je pomembno, da razvoj te motnje prehranskega stanja preprečujemo, jo pravočasno prepoznamo in učinkovito zdravimo. Negativne klinične posledice nezdravljene sarkopenične debelosti so namreč močan in neodvisen dejavnik tveganja za razvoj krhkosti in poslabšanja različnih kroničnih bolezenskih stanj ter vodijo do večje splošne umrljivosti in posebej še umrljivosti starejših.
Kako ugotavljamo sarkopenično debelost?
Vsekakor ne z indeksom telesne mase (ITM), kar je logično, ker govorimo o sestavi telesa. Visok ITM nas samo opozori, da je treba raziskati stanje debelosti pri posamezniku. V prvi vrsti pa moramo ugotoviti, kakšna sta sestava telesa in razmerje med količino maščevja in mišičja. Kombinacija vplivov teh dveh mas namreč zelo močno vpliva na stanje presnove.
Letos sta dve pomembni strokovni združenji za debelost in klinično prehrano skupaj objavili dogovorne kriterije za opredelitev diagnoze sarkopenične debelosti. Preden »napadete« viseči trebušček, tako najprej skupaj s svojim družinskim zdravnikom ugotovite svoje telesne mase. Te določajo prehransko in presnovno stanje organizma. Šele nato se lotite kakršne koli regulacije telesnih mas, ki bo napovedala tudi boj proti visečemu trebuščku.
Nenadzorovana izguba telesne mase namreč v primeru sarkopenične debelosti pripelje do nesorazmerno velike izgube mišične in druge nemaščobne mase, kar lahko povzroči poslabšanje delovanja različnih organov in organskih sistemov. Ta spoznanja so tudi podlaga za razumevanje paradoksa debelosti, ki poudarja, da je za optimalno obvladovanje različnih kroničnih bolezni včasih bolje, da ima posameznik višjo celokupno telesno maso.
In nekaj trebuščka!
