Na tujem pred svojim občinstvom

V Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru dramski igralci ob kulturnem prazniku prirejajo recitale Prešernove poezije, v Cankarjevem domu je državna proslava, a slovesno je na Prešernov dan tudi drugod, kjer živijo Slovenci.
V Bruslju z jagodnim izborom
V Belgiji je kulturno življenje zelo pestro. Države članice EU se poskušajo, predvsem v milijonskem Bruslju, predstaviti z najboljšim iz nacionalne ponudbe. V zadnjem obdobju so bili posebno odmevni nastopi Draga Jančarja, Borisa Pahorja in Slavoja Žižka. V znamenitem centru lepih umetnosti Bozar so nastopili Laibach in simfoniki RTV Slovenija. V odmevnem projektu grozda mreže evropskih inštitutov EUNIC Poezija na metroju se je z odlomki pesmi in na literarnih večerih predstavilo več slovenskih pesnikov. V zadnjih letih so bile zelo odmevne projekcije filmov, denimo Razrednega sovražnika, ki je bil finalist nagrade evropskega parlamenta Lux, v bruseljski La Raffinerie je gostovala predstava Kapital Mini Teatra, v Bozarju je bila predstavljena arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika. Krepitev navzočnosti slovenske kulture se pričakuje z ustanovitvijo Slovenske hiše v Bruslju. Že februarja je organiziranih več nastopov. Posebno veliko dejavnosti je načrtovanih med predsedovanjem Slovenije svetu EU v drugi polovici leta 2021.
Peter Žerjavič, Bruselj
Slovenski Dunaj
Kot se za nekdanjo prestolnico Slovencev spodobi, se je na Dunaju mogoče kar pogosto »zaleteti« v kulturne izdelke in proizvajalce iz avstrijske južne sosede. Poleg »avtohtonih« dunajskih ustvarjalcev – od koroškega Slovenca Martina Kušeja, ki je na čelu Burgtheatra, in pisateljice Maje Haderlap, prek povsem udomačenega arhitekta Borisa Podrecce do pred kratkim »uvoženih« Tanje Prušnik (Kunstlerhaus) in Jurija Medena (Film Museum) – je v avstrijskem glavnem mestu skoraj vsak teden kakšna razstava, koncert, literarni večer ali karkoli pač, kar je povezano s slovensko kulturo. V letu medsosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo, je »letina« nasploh bogata.
Nekateri slovenski ustvarjalci, kakor je harmonikar Bratko Bibič, na Dunaju nastopajo že pred svojim domačim občinstvom, Irwini se pojavljajo v vlogi zvezdnikov, Drago Jančar je bran pisatelj med Dunajčani, fotografska galerija Foton ima na Dunaju svojo podružnico. A k širitvi slovenske kulture po severni sosedi veliko pripomorejo številni »deležniki«: od veleposlaništva na Dunaju, Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (Skica), društva Korotan do dunajske ploščarne Gale Records, kjer je pred kratkim nastopil Lado Leskovar. »Leto 2019 je bilo veliko leto za slovensko kulturo v Avstriji!« so na začetku januarja ugotovili v Skici, ko so na facebooku naštevali vse lanske slovenske kulturne dosežke v severni sosedi.
Boris Čibej, Dunaj
Kulturni praznik v Srbiji
V nasprotju z lani, ko so društva organizirala osrednjo, skupno proslavo v Nišu, in predlani v Pančevu, kjer se je zbralo nekaj sto gostov, bodo letos praznovala vsako po svoje ali sploh ne bodo. Vzrok je financiranje, so nam povedali v enem od društev, saj društva dobijo denar za odobrene projekte šele marca, mesec dni po Prešernovem dnevu. Tako mora tisti, ki se odloči za organizacijo večje prireditve, denar založiti iz lastnega žepa, to pa je v Srbiji težko, saj prihrankov ni. V Beogradu živeči Slovenci so dan kulture praznovali v društvu Sava že v sredo z odprtjem razstave fotografij avtorja Branka Zorka v svojih društvenih prostorih na Terazijah in skromno prireditvijo, društvo Logarska dolina iz Pančeva pa praznuje pri svoji podružnici v Kovinu danes. Slovenski kulturni praznik je uvrščen med štiri praznike, ki jih praznujejo Slovenci v Srbiji. Preostali trije so dan ustanovitve nacionalnega sveta slovenske narodnostne manjšine v Srbiji (6. junij), ki povezuje vseh šestnajst društev Slovencev v Srbiji, dan reformacije (31. oktober) in martinovo (11. november).
Milena Zupanič, Beograd
Povodni mož v Frankfurtu
V Frankfurtu, kjer sem z družino že peto leto, smo s slovensko kulturo v tesnem stiku. Za to se lahko zahvalimo društvu Sava in učiteljici slovenščine Nataliji Robnik. Društvo redno organizira piknike in nastope tukajšnjih slovenskih otrok ob večjih praznikih. Tudi za kulturni praznik ni nič drugače. Otroci so odrecitirali Povodnega moža in pesmi drugih slovenskih pesnikov. Na piknikih društva je slišati tudi harmoniko. V šoli imamo redno letno slovenski zajtrk. Poleg tega imamo še to srečo, da imamo v Frankfurtu kar nekaj zelo dobrih prijateljev Slovencev, zato nam slovenskih večerov ne manjka. V Frankfurtu je poleg tega močna »jugoslovanska« skupnost, zato je tudi v tem smislu bolj domače kot v manjših nemških mestih.
Barbara Zimic, Frankfurt