Razkuževanje tudi zaradi ptičje gripe
Bolezen se je s Primorske razširila v Ljubljano. Sprehajalcem odsvetujejo zadrževanje na območjih, ki so lahko kontaminirana z iztrebki prostoživečih ptic.
Odpri galerijo
Krmljenje je odsvetovano.
Konec novembra je z Obale prišla novica o pojavu ptičje gripe, ki so jo zasledili pri poginulem labodu v Fiesi v občini Piran. Nato se je ta bolezen pojavila še pri enem labodu grbcu v Izoli, v teh dneh pa so jo zasledili pri poginulem labodu v Ljubljani.
Ljubljančani zadnje čase vse pogosteje zahajajo na Koseški bajer, kjer je občudovalce letos presenetil labodji par, ki se je pohvalil s kar šestimi mladiči. Pred dnevi pa je z roba priljubljenega bajerja prispela žalostna novica, ki jo je na svoji strani na facebooku objavil Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: »Na gladini Koseškega bajerja je tik ob bregu poginul labod. Pristojne službe so že obveščene in bodo ptico varno prevzele iz vode. Obiskovalce bajerja prosimo, da se trupla ne dotikajo in da slednje preprečijo tudi radovednim psom.«
Labodja družina zdaj šteje sedem ptic. Pred tremi dnevi so v omenjenem parku zapisali novico, ki je podobna tistim, ki so jih konec novembra in v začetku decembra objavili na obali: »Sporočamo, da je bil poginuli labod na Koseškem bajerju pozitiven na visoko patogeno aviarno influenco (ptičjo gripo) podtipa H5N8. Skladno z navodili Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obiskovalce prosimo, naj ptic na Koseškem bajerju (pa tudi drugje) ne hranijo, saj se z združevanjem ptic povečuje možnost za širjenje bolezni med njimi.«
Na facebooku Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so zapisali, da je virus HPAI H5N8 zelo nevaren za domačo perutnino in druge ptice: »Izloča se z izločki ptic (iztrebki, slina) ter perjem, zato ga lahko obiskovalci na svojih čevljih prenesejo k domači perutnini in drugim pticam v ujetništvu. Prav tako pa lahko ta virus k domači perutnini zanesejo tudi hišni ljubljenci, kot so psi in mačke, na tačkah in kožuhih. Psi morajo biti na kratkih povodcih.«
Ob teh informacijah še dodajajo: »Priporočljivo je, da se ljudje ne zadržujejo na območjih, ki so potencialno kontaminirana z iztrebki prostoživečih ptic, in da si v nasprotnem primeru razkužijo roke, obleko in čevlje, da ne bi virusa prinesli na gospodarstva s perutnino ali drugimi pticami.«
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bolezen potrdila: »Gre za tretji primer aviarne influence letos pri prostoživečih pticah v Sloveniji.« Hkrati so minuli petek objavili začasni sklep o ukrepih zaradi aviarne influence pri prostoživečih pticah v Sloveniji, kjer v prvi točki še posebej navajajo: »Zaradi potrditve visoko patogene aviarne influence podtipa H5N8 pri prostoživečih pticah se celotno ozemlje Republike Slovenije opredeli kot območje z izrazitim tveganjem.«
Po tem začasnem ukrepu naj bi domačo perutnino in ptice v ujetništvu zadrževali v zaprtih prostorih oziroma tako, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar pa je treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.
Ob tem pojavu ptičje gripe so ogrožene tudi druge ptice, na kar opozarjajo lovce: »Lov na race mlakarice je velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporočamo opustitev lova oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov. Veliko tveganje za prenos aviarne influence na domačo perutnino je tudi odvzemanje ptic iz narave.«
Družine se je prijelo ime koseška mornarica. Fotografije: Primož Hieng
Ljubljančani zadnje čase vse pogosteje zahajajo na Koseški bajer, kjer je občudovalce letos presenetil labodji par, ki se je pohvalil s kar šestimi mladiči. Pred dnevi pa je z roba priljubljenega bajerja prispela žalostna novica, ki jo je na svoji strani na facebooku objavil Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: »Na gladini Koseškega bajerja je tik ob bregu poginul labod. Pristojne službe so že obveščene in bodo ptico varno prevzele iz vode. Obiskovalce bajerja prosimo, da se trupla ne dotikajo in da slednje preprečijo tudi radovednim psom.«
Nikar hraniti ptic
Labodja družina zdaj šteje sedem ptic. Pred tremi dnevi so v omenjenem parku zapisali novico, ki je podobna tistim, ki so jih konec novembra in v začetku decembra objavili na obali: »Sporočamo, da je bil poginuli labod na Koseškem bajerju pozitiven na visoko patogeno aviarno influenco (ptičjo gripo) podtipa H5N8. Skladno z navodili Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obiskovalce prosimo, naj ptic na Koseškem bajerju (pa tudi drugje) ne hranijo, saj se z združevanjem ptic povečuje možnost za širjenje bolezni med njimi.«
Na facebooku Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so zapisali, da je virus HPAI H5N8 zelo nevaren za domačo perutnino in druge ptice: »Izloča se z izločki ptic (iztrebki, slina) ter perjem, zato ga lahko obiskovalci na svojih čevljih prenesejo k domači perutnini in drugim pticam v ujetništvu. Prav tako pa lahko ta virus k domači perutnini zanesejo tudi hišni ljubljenci, kot so psi in mačke, na tačkah in kožuhih. Psi morajo biti na kratkih povodcih.«
77
članov ima poslej še labodja družina.
članov ima poslej še labodja družina.
Ob teh informacijah še dodajajo: »Priporočljivo je, da se ljudje ne zadržujejo na območjih, ki so potencialno kontaminirana z iztrebki prostoživečih ptic, in da si v nasprotnem primeru razkužijo roke, obleko in čevlje, da ne bi virusa prinesli na gospodarstva s perutnino ali drugimi pticami.«
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bolezen potrdila: »Gre za tretji primer aviarne influence letos pri prostoživečih pticah v Sloveniji.« Hkrati so minuli petek objavili začasni sklep o ukrepih zaradi aviarne influence pri prostoživečih pticah v Sloveniji, kjer v prvi točki še posebej navajajo: »Zaradi potrditve visoko patogene aviarne influence podtipa H5N8 pri prostoživečih pticah se celotno ozemlje Republike Slovenije opredeli kot območje z izrazitim tveganjem.«
Opozorilo lovcem
Po tem začasnem ukrepu naj bi domačo perutnino in ptice v ujetništvu zadrževali v zaprtih prostorih oziroma tako, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar pa je treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.
Varneje jih je opazovati od dalečLabod grbec je velika ptica. Samo njegov trup je dolg okoli 80 cm, skupaj z vratom pa meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti je od 200 do 240 cm. Perje je v celoti belo. Ima oranžen kljun s črno bazo, črne so tudi noge. Ime mu je dala opazna črna grba na čelu.
V vodi je ta veličastna ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje nerodno in nebogljeno. Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu močno potruditi. Precej časa teče in močno zamahuje s krili, preden se končno dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je moč slišati značilen utripajoč, celo nekoliko pojoč zvok mogočnih peruti. Je rastlinojed, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad pase na travnikih. Občasno se na njegovem jedilnem listu znajdejo kakšna dvoživka, žuželka ali polž. Labod grbec ni prav nič plašen, prej nasprotno. Pogosto s sikanjem in šopirjenjem pokaže nejevoljo, če se mu preveč približamo. Starši zaščitniško branijo svoj zarod, če se jim preveč približamo, lahko postanejo napadalni. Zato se je bolje umakniti in jih opazovati od daleč.
V vodi je ta veličastna ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje nerodno in nebogljeno. Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu močno potruditi. Precej časa teče in močno zamahuje s krili, preden se končno dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je moč slišati značilen utripajoč, celo nekoliko pojoč zvok mogočnih peruti. Je rastlinojed, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad pase na travnikih. Občasno se na njegovem jedilnem listu znajdejo kakšna dvoživka, žuželka ali polž. Labod grbec ni prav nič plašen, prej nasprotno. Pogosto s sikanjem in šopirjenjem pokaže nejevoljo, če se mu preveč približamo. Starši zaščitniško branijo svoj zarod, če se jim preveč približamo, lahko postanejo napadalni. Zato se je bolje umakniti in jih opazovati od daleč.
Ob tem pojavu ptičje gripe so ogrožene tudi druge ptice, na kar opozarjajo lovce: »Lov na race mlakarice je velik dejavnik tveganja za širjenje bolezni med prostoživečimi pticami in prenos na perutnino, zato lovcem priporočamo opustitev lova oziroma dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov. Veliko tveganje za prenos aviarne influence na domačo perutnino je tudi odvzemanje ptic iz narave.«
