Test: Suzuki SX4 S-cross 1.6 VVT CVT

Suzuki je z modelom S-cross resno vstopil v najbolj množičen del ponudbe križancev. Pri tem ne stavi samo na obliko, ampak tudi možnost štirikolesnega pogona, ki je bil v testnem avtomobilu kombiniran z brezstopenjskim menjalnikom CVT.
 
Atraktivna modra barva in diodne dnevne luči so med vožnjo pritegnile marsikateri pogled na tega 4,3 metra dolgega križanca. Najvišja raven opreme elegance poleg sodobnih luči, ki se znajo vključiti samodejno, prinaša še nekaj dodatkov za udobje, kot sta denimo samodejna klimatska naprava in dežno tipalo, pozimi bi nas lahko na sprednjih sedežih pogrelo, ne manjka niti bluetooth, katerega upravljivost pa je precej zapletena. Med vožnjo po mestu pridejo prav tipala spredaj in zadaj, prav tako ni odveč pomoč pri speljevanju v klanec. Pri opremi bi lahko najbolj pikolovski pogrešali le kakšne sodobnejše dodatke.

A oprema ni tisto, po čemer se je testni S-cross ločil od podobnih avtomobilov. Zanimiva je bila zlasti kombinacija 1,6-litrskega 88-kilovatnega bencinskega motorja in brezstopenjskega menjalnika (ki je v resnici omogočal ročno prestavljanje v sedem vnaprej določenih stopenj). CVT se je izkazal predvsem med lagodno mestno ali relacijsko vožnjo brez hitrega pospeševanja, saj je motor ostal tih, pri nizkih vrtljajih se nam je včasih celo zdelo, da se vozimo na elektriko. Bolj zoprn je lahko med avtocestno vožnjo, še zlasti pri pospeševanju, ko se oglasi z značilnim zavijanjem. Tu se vendarle pozna, da motor ni posebej močan in zmogljiv, kar nakazujejo že tehnični podatki: pospešek od 0 do 100 km/h v 13,5 sekunde, končna hitrost 165 km/h. Poraba goriva je na testu nihala med sedmimi in osmimi litri, kar pravzaprav ni slab podatek, še zlasti ker ni bil zelo odvisen od tipa ceste, hkrati pa tudi tovarna navaja povprečje 6,8 litra.

Pri S-crossu s štirikolesnim pogonom lahko izberete štiri vozne načine (samodejni, športni, za vožnjo po snegu in zaklenjeni štirikolesni pogon), kar bi bilo lahko zagotovilo, da se z njim rešite tudi iz kakšnega bolj kočljivega položaja. Udobno podvozje bo pri vožnji po neutrjeni podlagi, pa tudi po cestnih neravninah zagotovo pripomoglo k dobremu splošnemu vtisu, marsikomu bo ugajala mehkoba, ki se pri voznih lastnostih pozna le na avtocesti, ko bi si želeli bolj konkreten odziv. Zdi se, da to ni avtomobil, ki bi vzbujal strast, a vseeno zleze pod kožo in ponuja prijetne trenutke na cesti, po potrebi pa tudi na kakšni zahtevnejši podlagi, pri čemer se je seveda treba zavedati omejitev križancev, predvsem v povezavi s pnevmatikami in oddaljenostjo od tal.