Umor Jamnika že zastaral?
Obramba obtoženega trdi, da je – v nedeljo. Odločitev o usodi Milka Noviča v rokah sodnice.
Odpri galerijo
Prizorišče umora pred restavracijo, kjer je 16. decembra 2014 potekala novoletna zabava Kemijskega inštituta. FOTO: TOMI LOMBAR
Sodni proces proti nekdanjemu uslužbencu Kemijskega inštituta (KI) dr. Milku Noviču se nadaljuje v petek, toda vprašanje je, ali se zares bo. Obramba obtoženca za umor direktorja KI dr. Janka Jamnika je namreč na okrožno sodišče v Ljubljani vložila predlog za zastaranje.
Iz obtožbe: Novič je 16. decembra 2014 na enem od viških parkirišč zagrešil umor; s strelnim orožjem kalibra 7,65 mm je dvakrat ustrelil Jamnika v glavo, ta je 19. decembra umrl. Dejanje je storil iz brezobzirnega maščevanja, saj je bil Jamnik direktor Kemijskega inštituta, kjer je bilo obtoženemu prekinjeno delovno razmerje, bil je odpuščen in je za to krivil tudi Jamnika.
Noviču, ki krivdo vse od začetka odločno zavrača, preti do 30 let zapora. Njegov odvetnik Žiga Podobnik pa torej meni, da mu ne bi več smeli soditi: kazenski zakonik po njegovih besedah določa, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker je vrhovno sodišče prvo sodbo zoper Noviča razveljavilo 11. oktobra 2018, je zadeva po prepričanju odvetnika zastarala v nedeljo.
Od 12. marca, ko je Slovenija razglasila epidemijo zaradi koronavirusa, ki je trajala dva meseca, roki na sodiščih sicer niso tekli, kar bi lahko pomenilo, da zadeva zastara toliko pozneje, proti koncu leta, a odvetnik pravi, da je glede tega veliko neznank, do katerih želi, da se opredeli sodišče. »Konkretne sodne prakse glede tega namreč do zdaj še ni bilo, zato je na sodišču, da presodi, ali so zastaralni roki v času epidemije tekli ali ne, in če so, ali so tekli tudi za to zadevo. Interventni zakon za sodišča namreč ni zadržal vseh rokov, ampak le nekatere. Rokov za nujne zadeve denimo ni zadržal, zato se bo moralo sodišče med drugim opredeliti, ali je bila zadeva nujna ali ne. Tudi sicer so nekatere nenujne zadeve sodišča obravnavala v času, ko je bila še epidemija.«
Ali se sodnica Božičnikova strinja s stališčem obrambe, bo morda znano na petkovi obravnavi. Če se bo sojenje nadaljevalo, pa bo vse skupaj tako ali tako le še formalnost brez končnega cilja. Tudi če bi primer zastaral šele konec leta, ni niti teoretičnih možnosti, da bi bilo v zadevi razsojeno pravnomočno – o prvostopenjski sodbi oziroma pritožbi nanjo bi se namreč moralo izreči tudi višje sodišče.
Iz obtožbe: Novič je 16. decembra 2014 na enem od viških parkirišč zagrešil umor; s strelnim orožjem kalibra 7,65 mm je dvakrat ustrelil Jamnika v glavo, ta je 19. decembra umrl. Dejanje je storil iz brezobzirnega maščevanja, saj je bil Jamnik direktor Kemijskega inštituta, kjer je bilo obtoženemu prekinjeno delovno razmerje, bil je odpuščen in je za to krivil tudi Jamnika.
Noviču, ki krivdo vse od začetka odločno zavrača, preti do 30 let zapora. Njegov odvetnik Žiga Podobnik pa torej meni, da mu ne bi več smeli soditi: kazenski zakonik po njegovih besedah določa, da kazenski pregon zastara v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker je vrhovno sodišče prvo sodbo zoper Noviča razveljavilo 11. oktobra 2018, je zadeva po prepričanju odvetnika zastarala v nedeljo.
Zastaralo vsekakor bo
Sodne odločitve so sicer v tem primeru zgodbo popolnoma obrnile na glavo in nastala je datumska zmešnjava glede roka zastaranja. Aprila 2017 je bil Novič na okrožnem sojenju spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora. Oktobra 2018 je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. To pa je pomenilo, da v tej tragični zgodbi ni več veljalo zastaranje pregona v 50 letih (torej oddaljenega 2064.), ampak 11. oktobra 2020. V novem okrožnem sojenju je bil Novič oproščen, oprostilko je razveljavilo višje sodišče, in zdaj poteka tretji prvostopenjski postopek pred okrožno sodnico Sinjo Božičnik.Ne velja več zastaranje pregona v 50 letih, kar bi pomenilo oddaljenega 2064.
Od 12. marca, ko je Slovenija razglasila epidemijo zaradi koronavirusa, ki je trajala dva meseca, roki na sodiščih sicer niso tekli, kar bi lahko pomenilo, da zadeva zastara toliko pozneje, proti koncu leta, a odvetnik pravi, da je glede tega veliko neznank, do katerih želi, da se opredeli sodišče. »Konkretne sodne prakse glede tega namreč do zdaj še ni bilo, zato je na sodišču, da presodi, ali so zastaralni roki v času epidemije tekli ali ne, in če so, ali so tekli tudi za to zadevo. Interventni zakon za sodišča namreč ni zadržal vseh rokov, ampak le nekatere. Rokov za nujne zadeve denimo ni zadržal, zato se bo moralo sodišče med drugim opredeliti, ali je bila zadeva nujna ali ne. Tudi sicer so nekatere nenujne zadeve sodišča obravnavala v času, ko je bila še epidemija.«
Ali se sodnica Božičnikova strinja s stališčem obrambe, bo morda znano na petkovi obravnavi. Če se bo sojenje nadaljevalo, pa bo vse skupaj tako ali tako le še formalnost brez končnega cilja. Tudi če bi primer zastaral šele konec leta, ni niti teoretičnih možnosti, da bi bilo v zadevi razsojeno pravnomočno – o prvostopenjski sodbi oziroma pritožbi nanjo bi se namreč moralo izreči tudi višje sodišče.
