Urgentna medicina: Prenavlja se, težava so kadri

Ob odprtju prenovljenih reanimacijskih prostorov in prostora za urgentno diagnostiko v urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana so bili predstavniki te največje zdravstvene ustanove in ministrstva za zdravje v izjavah optimistični. »To ni pridobitev le za ljubljanski klinični center, ampak za celotno Slovenijo,« je poudaril generalni direktor UKC Marko Jug. A odgovori na novinarska vprašanja o kadrih so pokazala, da slika urgentne medicine tudi v Ljubljani še zdaleč ni tako bleščeča, kot je trenutno del njihovih prostorov.

To sicer ni tipična urgenca, je pojasnil Jug, saj je zaradi velikosti že specializirana in na njej dežurajo kadri s klinik, kar pa lahko posledično zmanjšuje dostopnost na teh področjih. Prav tako si delijo sestrski kader. »Na internistični prvi pomoči je stanje najhujše,« je dejal Jug in minuli konec tedna izpostavil kot posebej kritičen. Zmogljivost pri sprejemu urgentnih bolnikov je že na meji, saj se z večjim številom obravnav povečujejo tudi tveganja za morebitne zaplete, zato upajo, da bo nova urgenca v bolnišnici dr. Petra Držaja čim hitreje zaživela.

Pomoč na ljubljanski urgenci namreč vsako leto poišče več kot 170.000 pacientov, od tega je po besedah vodje oddelka za urgentno anesteziološko dejavnost Anite Mrvar Brečko med 450 do 500 takih, ki so življenjsko ogroženi in jih sprejmejo v reanimacijske prostore. Ti so po novem večji, tako da bodo imeli specialisti pri roki več opreme. Po prenosu vseh aparatur pa bodo v starih prostorih uredili tri nove operacijske dvorane urgentnega kirurškega bloka.

V sodobnih prostorih, ki so veliko večji kot stari, lahko naenkrat oskrbijo tri hudo poškodovane, pojasnjuje Anita Mrvar Brečko. FOTO: Voranc Vogel

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je napovedala nadaljevanje prenove diagnostično-terapevtskega servisa z urgentnim kirurškim blokom – zadnja, tretja faza naj bi sledila prihodnje leto poleti –, je ob tem poudarila, da imajo glede kadrovske podhranjenosti v urgentni medicini sestanke že od aprila. Potrdila je, da bodo prisluhnili pobudi zdravniške zbornice in specializantom, ki se bodo odločili za urgentno medicino, namenili poseben dodatek v višini tisoč evrov bruto. Tega trenutno dobivajo specializanti družinske medicine in je že mogoče zaznati pozitiven trend. Po izteku roka za morebiten prenos prijav na jesenskem razpisu za specializacije zdravnikov pa je na 20 razpisanih mest še vedno prijavljen le en kandidat za specializacijo iz urgentne medicine.

Na vprašanje, koliko specializantov bi sicer potrebovali, nam na ministrstvu niso mogli jasno odgovoriti, češ da odgovor ni enoznačen. »Dejstvo je, da je optimalno število zdravnikov odvisno od organizacije zdravstvene oskrbe v prihodnje,« navajajo in napovedujejo razvoj digitalnega orodja za napovedovanje kadrovskih potreb, trenutno pa da lahko potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti podajo le na podlagi potreb, ki jih ti javijo za namen razpisa specializacij.

FOTO: Voranc Vogel