Zgodba o Hitlerjevem najljubšem arhitektu

Leta 1966 so ga izpustili in tri leta kasneje je objavil spomine, v katerih se je opisal kot kultivirani arhitekt, ki ga je politika zanesla predaleč. Knjiga je postala mednarodna uspešnica, v njej je namreč ustvaril podobo »dobrega nacista«, s katero so se lahko poistovetili tudi mnogi Nemci, ki so sodelovali v drugi svetovni vojni, vendar jim je Speerova misel o kolektivni krivdi in individualni nedolžnosti služila za studenčnico, s katero so si lahko umili krvave roke ter živeli naprej, kot da niso storili nikakršnih zločinov.