V času, ko javne razprave o cepljenju, epidemijah in vlogi države v zdravstvu še vedno razgrevajo mnenja, dunajska razstava Medicina v spreminjajočih se časih: od antike do moderne dobe pokaže, da so ta vprašanja stara vsaj toliko kot evropska civilizacija. V razkošni dvorani Avstrijske narodne knjižnice so do 1. marca razstavljeni rokopisi, inkunabule, atlasi in instrumenti, med njimi tudi Vesalijeva anatomska »fabrica«, katere prvi natis je bil na dražbi prodan za 367.000 evrov, ter znameniti Dunajski Dioskurid iz leta 512.
Razstava analizira, kako so se od Hipokrata, prek arabskih zdravnikov in habsburških reform do vodovoda z alpsko vodo po letu 1873 spreminjali razumevanje bolezni, odzivi na pandemije in razmerje med znanostjo, vero ter politiko, ter razkriva, zakaj je skrb za zdravje vedno tudi vprašanje družbenega reda in oblasti – in kaj od tega odmeva v današnjih zdravstvenih dilemah.
Komentarji