Duh zelenega razvojnega preboja ušel iz steklenice

Prepoznavnost Slovenije kot zelene destinacije je že vrsto let gonilo turistične panoge, ki ustvarja skoraj 15 odstotkov BDP.
Objavljeno
23. marec 2013 12.06
Posodobljeno
23. marec 2013 17.00
Renata Karba
Renata Karba

Že nekaj mesecev agitiramo za zeleni razvojni preboj. Začelo se je kot pobuda skupine okoljskih nevladnih organizacij in preraslo v gibanje, ki (zdaj že drugo) vlado poziva, naj prihodnost Slovenije usmeri v trajnostni razvoj.

Poziv so podprli akademiki, umetniki, športniki, okoljevarstveniki in politiki. Podprla so ga študentska in mladinska združenja ter upokojenci. Podprle so ga zveze ribičev, tabornikov, čebelarjev, potrošnikov in kmetov. Podprle so ga posamezne občine in Skupnost občin Slovenije. Podprla so ga kulturno-umetniška društva. Skupaj zdaj že več kot 10.000 posameznikov in skoraj 200 podjetij, organizacij, občin, regionalnih agencij in panožnih združenj.

Zeleni razvojni preboj je postal del protestniškega gibanja. V svoj politični program z naslovom Temeljna listina – Slovenija 2020 ga je vgradila tudi takrat še opozicijska Pozitivna Slovenija. Zaradi slednjega je seznam prioritet nove vlade, med katerimi hkrati nastopata zelena razvojna politika in veliki infrastrukturni projekti, nenavaden. Učinki obojega se namreč na več ravneh izključujejo. Tudi denarja za oboje ne bomo imeli. Evropskih sredstev bo v prihajajoči finančni perspektivi manj, zadolževanje na kapitalskih trgih je drago. Vprašanje je torej, za katero smer razvoja se nova vlada dejansko iskreno ogreva. Kako bo poskusila doseči, kar vsi od nje pričakujejo: nov razvojni zagon, večjo konkurenčnost, nova delovna mesta in sanacijo javnih financ? Slišijo se glasovi lobistov in socialnih partnerjev, ki hočejo ohraniti status quo oziroma se zavzemajo za čim manjše reforme. Mi pa v teh hektičnih časih, ko je politično odločanje osredotočeno na gašenje požarov, agitiramo za celovito spremembo razvojnega modela. Ali ne bi bilo s tem bolje počakati na boljše dni, ko bodo »resni« problemi rešeni? V imenu vseh podpornikov poziva za zeleni razvojni preboj vladi sporočamo, da si čakanja ne moremo več privoščiti, saj je trajnostni razvoj jedro rešitve iz hude krize, v kateri smo se znašli.

A začnimo od začetka in spomnimo, kaj je ta zeleni razvojni preboj in zakaj se je toliko posameznikov in organizacij izreklo, da si za Slovenijo želijo prav to smer razvoja.

Pod nazivom zeleni razvojni preboj so združeni gospodarski programi na sedmih družbeno pomembnih področjih: prehranska samooskrba, vrednostna veriga lesa, energetska prenova stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov in zeleni turizem. Zeleni razvojni preboj je zdravorazumski, na naših naravnih in človeških virih temelječ odziv na obsežne in večplastne globalne izzive: naraščajoče cene in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter vedno bolj očitne podnebne spremembe. Je odziv na neugodno stanje Slovenije zaradi nizke stopnje prehranske samooskrbe, energetske in snovne neučinkovitosti, starajočega se prebivalstva ter dejstva, da slovenske družine za osnovne življenjske potrebe – hrano, energijo in prevoz – namenijo čedalje večji delež družinskega proračuna.

Zeleni preboj je vizija razvoja, ki temelji na naših strateških dobrinah: gozdu, rodovitni prsti, obnovljivih virih energije, zmernem podnebju, lepotah naravne in kulturne krajine, vodnih virih ter na znanju, kreativnosti in inovativnosti naših ljudi. Podporo je doživel, ker z zmanjšanjem odvisnosti od uvožene hrane in nafte ter z napovedjo vsaj 50.000 novih delovnih mest do leta 2030 podaja pozitivno vizijo in omogoča dolgoročni izhod iz krize na način, ki prinaša povečanje kakovosti življenja posameznikov, družin, skupnosti in celotne družbe. Vseh, ne samo peščice privilegiranih. In ne na račun neodgovornega uničevanja okolja in izčrpavanja naravnih virov.

Njegova mobilizacijska moč precej izhaja tudi iz napovedi decentraliziranega, regionalno uravnoteženega razvojnega zagona. V tem se bistveno razlikuje od razvojnega modela, temelječega na velikih infrastrukturnih projektih in paradržavnih podjetjih, ki nam je v preteklih letih prinesel veliko okoljsko in skoraj nepopravljivo družbeno škodo, državne finance pa s koruptivnim izčrpavanjem prignal na rob bankrota. Vprašanje, ali bo novi vladi uspelo uveljaviti nov gospodarski model, ki bo onemogočil odtekanje javnega denarja na zasebne račune v tujini, bo edino merilo, po katerem bo pred naslednjimi volitvami smiselno ocenjevati njeno delo. Cesar je gol in njegova golota ni več tabu, ampak problem, ki ga je treba reševati. To je preizkusni kamen, na katerem se bo testirala iskrenost obljube služenju javnemu interesu.

Zeleni razvojni preboj, ki temelji na številnih majhnih projektih ter razpršenih, enakomerneje razporejenih javnih in zasebnih koristih, je tak obetaven nov gospodarski model. Družba ga je prepoznala kot pozitivno vizijo, njegov duh je ušel iz steklenice. A da bi resnično zaživel, je potrebna politična volja za sprejem potrebnih ukrepov.

Nekateri skeptiki pravijo, da je zeleni razvojni preboj utopija. A že danes v njem živijo številne družine, njegove sinergijske učinke udejanjajo nekatere slovenske občine, ki z energetsko sanacijo stavb, večinoma podprto z evropskimi sredstvi, s spodbujanjem uporabe javnega prevoza in izkoriščanjem lokalnih obnovljivih virov energije ustvarjajo prihranke in povečujejo kakovost življenja svojih skupnosti. Z javnimi naročili lokalno ekološko pridelane hrane zagotavljajo oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano, hkrati pa skrbijo za revitalizacijo kmetijstva in podeželja. Prepoznavnost Slovenije kot zelene destinacije je že vrsto let gonilo turistične panoge, ki ustvarja skoraj 15 odstotkov BDP in raste tudi v teh kriznih časih. Les, našo strateško obnovljivo surovino, slabo izkoriščamo. A tudi na tem področju imamo uspešna podjetja, ki proizvajajo izdelke z visoko dodano vrednostjo in pri tem zaposlujejo lokalno delovno silo. Edini resnično nujni infrastrukturni projekt za Slovenijo je posodobitev železniškega omrežja in javnega prometa, saj cena bencina in tudi cena okoljskih vplivov cestnega prometa postaja nevzdržna za družinske in javne finance.

Programi zelenega razvojnega preboja so skladni s celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU do leta 2020, kar pomeni, da je zanje na razpolago ugodno evropsko financiranje. Skupaj s sprejetjem zelene proračunske reforme kot osrednje strategije za fiskalno okrevanje lahko začrtajo pot naše države iz krize.

Racionalni razlogi in glasovi ljudstva so na strani zelenega razvojnega preboja. A za politike se pogosto zdi, da živijo v posebnem svetu, brez stika z realnostjo in gluhi za sporočila slehernika, kakšen razvoj si želimo za svojo državo. Novo vlado izzivamo, da to trditev postavi na laž.

Renata Karba, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.