Zeleni preboj iz krize - pozitivna vizija za Slovenijo

»Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni...«
Objavljeno
26. december 2012 16.51
Posodobljeno
26. december 2012 20.00
Vida Ogorelec,  Renata Karba
Vida Ogorelec, Renata Karba

Svet se poleg gospodarsko-finančne krize sooča z obsežnimi in večplastnimi novimi izzivi: naraščajočimi cenami in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter z vedno bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Izhodiščno stanje Slovenije za prihodnost ni dobro: nahajamo se v hudi recesiji z visoko stopnjo brezposelnosti in nevzdržnimi javnimi financami. Imamo nizko stopnjo prehranske samooskrbe, smo na evropskem dnu po energetski in snovni učinkovitosti, prebivalstvo se stara, slovenske družine za osnovne življenjske potrebe - hrano, energijo in prevoz - namenijo čedalje večji delež družinskega proračuna.

Pred našo družbo je naloga, ki bi bila lahko strašljiva, če v njej ne bi bili sposobni razbrati naših velikih priložnosti. Kajti poleg tega, da smo država slabih državnih investicij, škodljive subvencijske in nestimulativne davčne politike, je Slovenija tudi dežela bogatih vodnih virov, prostranih gozdov, rodovitne zemlje in raznolikih obnovljivih virov energije. Je tudi dežela izobraženih in delovnih ljudi ter zdrave kmečke pameti.

Več slednje bi nam še kako prišlo prav pri razmišljanju o tem, kako se prebiti iz krize in zagotoviti blaginjo slovenski družbi. Prav v teh prelomnih časih namreč poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij.

Kako torej iz krize?

Kot pribito drži, da se iz krize ne bomo prebili z nadaljevanjem gospodarske politike, ki nas je v krizo potisnila. Nadaljevanje fosilne, surovinsko in energetsko intenzivne razvojne paradigme je v nasprotju z javnim interesom in služi zgolj parcialnim interesom vplivnih lobijev. Dovolj je bilo tega. Zdaj je čas, da vlada z novo strategijo usmeri državo v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogoči, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen je na podlagi obsežnejšega gradiva mreže Plan B za Slovenijo na vlado oktobra 2012 naslovila poziv, naj Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 vključuje vitalne gospodarske programe na sedmih družbeno pomembnih področjih:(1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.

Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Navkljub imenu to niso »okoljevarstveni«, temveč v svojem bistvu gospodarski, razvojni programi, ki se odzivajo na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima sedem programov potencial ustvariti vsaj 50.000 novih delovnih mest do leta 2020, številna z visoko dodano vrednostjo. Prinašajo pa še vrsto drugih dolgoročnih koristi. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi nam bo zagotovila dolgoročno oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah. Omogočila bo delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja. Preskrba z ekološko pridelano hrano iz lastnih virov lahko ob pretresih v močno naftno odvisnih globalnih oskrbovalnih sistemih že v bližnji prihodnosti postane ključna za preživetje, hkrati pa prispeva k strateško pomembni ohranitvi enakomerne poseljenosti državnega ozemlja in regionalni koheziji.

Vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa temelji na povečanju dodane vrednosti naše strateške obnovljive dobrine. Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot 60 odstotkov države. Les je naša edina gospodarsko pomembna surovina in zaradi premajhne izkoriščenosti predstavlja veliko priložnost in primerjalno prednost za Slovenijo. Z obuditvijo lesno-predelovalne industrije lahko povečamo konkurenčnost gospodarstva in zagotovimo nova kakovostna delovna mesta.

Energetska prenova stavb nam bo prinesla dolgoročne energetske in finančne prihranke, nova delovna mesta ter prispevala k oživitvi gradbenega sektorja. Energetska prenova zgradb predstavlja za Slovenijo največjo priložnost za povečanje učinkovitosti rabe energije. S tem povezano zmanjšanje porabe fosilnih goriv lahko ključno prispeva k doseganju mednarodno zavezujočih ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter k zmanjšanju odvisnosti od uvoza energentov.

Prehod na obnovljive vire energije bo zagotovil dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov. Dvignil bo konkurenčnost našega gospodarstva in s spodbujanjem domačih tehnologij ustvaril nova delovna mesta. Prebivalcem bo omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah.

Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza nam bo zagotovila večjo prometno varnost in cenovno sprejemljivo mobilnost, dostopno za vse, ob manjši obremenitvi okolja. Visok standard javnega prometa je merilo razvitosti države, zato mora biti tudi cilj Slovenije vzpostavitev kakovostnega, učinkovitega in integriranega železniškega prometa, ki bo konkurenčen cestnemu motornemu prometu in bo zagotavljal ustrezno raven mobilnosti na ekonomsko, okoljsko in socialno najprimernejši, to je trajnostni način.

Učinkovita raba naravnih virov je naša neizkoriščena priložnost za finančne prihranke, dvig konkurenčnosti gospodarstva, nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Cene surovin in energentov na svetovnih trgih strmo rastejo, tekma za materialne vire se zaostruje. V Sloveniji smo glede snovne produktivnosti zelo neučinkoviti. Zato se s stališča konkurenčnosti dolgoročno postavljamo v izredno negotov položaj. Učinkovita uporaba virov je v tem smislu vse manj okoljski izziv in vse bolj osnovni pogoj za doseganje konkurenčnosti podjetij, tehnologij, gospodarstev in blaginje prebivalcev.

Zeleni turizem lahko postane nosilec decentraliziranega razvoja naše države. Slovenija ima odlične danosti za zeleni turizem: pestro in raznoliko krajino, bogastvo živalskih in rastlinskih vrst, dobro ohranjeno naravo in bogastvo vodnih virov. V svetu smo prepoznani kot zelena turistična destinacija. Zeleni turizem ima potencial za ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest in dodajanje vrednosti malemu gospodarstvu ter naravni in kulturni dediščini.

Programi zelenega razvojnega preboja so skladni s strateškimi usmeritvami Evropske unije do leta 2020. Povezani s komplementarnima področjema socialne države ter gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, vpenjajo zeleni razvoj v celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU.
Zeleni razvojni preboj je ta hip edina pozitivna razvojna vizija za Slovenijo z množično podporo. Ima veliko mobilizacijsko moč - peticijo s pozivom vladi za zeleni razvojni preboj je podpisalo skoraj 10.000 posameznikov, partnersko je pristopilo več kot 200 organizacij, podjetij, občin in regionalnih agencij. Številni med njimi programe zelenega razvojnega preboja že udejanjajo. V zadnjih letih so se v Sloveniji razvile številne praktične rešitve, ki stremijo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. V aktualni gospodarski in družbeni situaciji so programi zelenega razvojnega preboja še zanimivejši in bolj relevantni zaradi številnih sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, zvišujejo kakovost bivanja in navdihujejo. Primeri njihovega praktičnega udejanjanja pa dokazujejo, da je vizija trajnostnega razvoja možna in praktično izvedljiva.

Kaj pa naša vlada?

Razvojni potencial programov zelenega preboja so prepoznali posamezniki, družine, lokalne skupnosti, občine in regije. Prepoznala ga je tudi Evropska unija. Slovenska vlada pa si zatiska oči in ušesa. Skušnjava, da bi z evropskimi sredstvi polnili proračunsko luknjo in podpirali projekte, ki služijo parcialnim interesom vplivnih lobijev, je očitno velika. Obstaja resna nevarnost, da vladne odločitve o razvojnih usmeritvah Slovenije v letih 2014-2020 in porabi sredstev iz evropskih skladov ne bodo usmerjene niti strateško, niti v javnem interesu. Tega ne smemo dopustiti - od vlade moramo jasno in glasno zahtevati, da ta sredstva nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe.

Predlog Strategije razvoja Slovenije 2014-2020 bo v januarju 2013 v javni obravnavi. Sodelovanje vseh segmentov javnosti je za dvig kakovosti tega strateškega dokumenta ključnega pomena. Pravica do vplivanja izhaja iz načela partnerstva, ki je zapisano v evropski strukturni politiki. Vzemite tudi vi vaš glas v svoje roke in se s podpisom peticije na spletni strani www.tretjiclen.si pridružite pozivu vladi za zeleni razvojni preboj. Naši glasovi so naša moč!

Vida Ogorelec, direktorica Umanotere

Renata Karba, predstavnica spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen

***

Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.