Če bi po vseh šokih Evropa pristala v recesiji, to ne bi bilo presenetljivo. A ni, kar je izjemno, ugotavlja Adolfo Laurenti, glavni ekonomist za Evropo pri ponudniku plačilnih storitev Visa. Optimizem je ključen tudi za potrošnjo in evropski potrošniki ostajajo optimistični, saj se število transakcij ni zmanjšalo. Za potrošnika pa danes nakupe že opravijo agenti umetne inteligence.

Januarja ste zapisali: »Na prvi pogled najnovejše gospodarske napovedi za Evropo za letošnje leto morda niso videti obetavne. A čeprav je rast morda skromna, še vedno obstajajo razlogi za optimizem.« Mesec dni po teh besedah se je začela vojna v Iranu. Ste še vedno optimist?

Vedno sem optimist. Imate prav – danes živimo v povsem drugačnem svetu kot januarja. To je slabo. Vojna v Iranu ni bila edini šok, ki ga je Evropa doživela v zadnjih šestih letih. Šok smo doživeli ob začetku pandemije covida-19, ko smo prebrodili pandemijo, sledil je geopolitični šok ob ruskem napadu na Ukrajino, doživeli smo šok zaradi naraščajočih cen energije v letih 2022 in 2023, šok zaradi višanja življenjskih stroškov ter lani šok zaradi trgovinske vojne.

Če bi po vseh teh šokih Evropa pristala v recesiji, to ne bi bilo presenetljivo. A ni. Nasprotno – najnovejši podatki indeksa nabavnih menedžerjev in našega lastnega indeksa potrošnje (Visa spending momentum index) kažejo znake okrevanja. To kaže na odpornost Evrope. Le nekaj mesecev po začetku vojne v Iranu smo pripravljeni prestaviti v višjo prestavo in okrevati. To se mi zdi izjemno in v nasprotju s pričakovanji ter dokazuje prilagodljivost regije na vse izzive v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju.

Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko po produktivnosti, konkurenčnosti in tehnologiji. Kje vidite odpornost, ki ščiti Evropo?

Drži. Ne zanikam, da se Evropa spoprijema z izzivi – omenili ste konkurenčnost in inovativnost. Vendar menim, da imamo navsezadnje izjemno trdno gospodarsko strukturo; ne gre le za proizvodnjo, temveč tudi za celotno gospodarstvo. Razpolagamo z izjemno izobraženo delovno silo in podjetji, ki so se naučila hitro prilagajati spremenljivim razmeram. Poleg tega imamo izjemno kakovostne izdelke, ki jih svet želi kupovati od Evrope. Morda so nekatera evropska gospodarstva preveč odvisna od izvoza, a ta dokazuje, da je povpraševanje po evropskih izdelkih veliko.

Kljub številnim strukturnim težavam pogosto podcenjujemo moč naše regije. Še vedno namreč uživamo visoko raven blaginje. Tako da ob vseh resničnih izzivih obstajajo tudi resnične konkurenčne prednosti: prilagodljivost, veščine ter ustvarjalnost podjetij in zaposlenih, zaradi katerih je naša regija v vrhu.

Visa je z več kot tridesetimi evropskimi bankami in trgovci omogočila prve nakupe, pri katerih agenti umetne inteligence v imenu uporabnikov opravijo celoten nakupni proces, je povedal Laurenti. FOTO:  Visa

Omenjate izobraženo delovno silo, vendar se Evropa srečuje z velikimi demografskimi izzivi. Kaj lahko stara celina naredi, da ne bi izgubila konkurenčne prednosti?

Demografski trendi so pereči in zahtevni izzivi za vso Evropo. Razmisliti moramo, kako Evropo narediti privlačno in sposobno upravljanja priseljevanja, kar je v določeni meri nujno, čeprav se temu iz političnih razlogov upiramo. Drug način spopadanja s temi izzivi je povečanje produktivnosti, torej da z manj ljudmi naredimo več. Pri tem je velika priložnost tehnologija, denimo umetna inteligenca.

Sicer pa demografski trendi niso težava le za Evropo, ampak na primer tudi za Kitajsko. Šala pravi, da se Kitajska hitreje stara, kot postaja bogata.

Demografske spremembe mi povzročajo skrbi, saj so povezane z našo zmožnostjo zadržanja mlajših ljudi. Priča smo številnim selitvam iz nekaterih evropskih držav v druge, pa tudi v druge regije po svetu. To vprašanje je povezano tudi s tehnologijo.

Vse to so resni pomisleki, ki verjetno še niso bili v ospredju političnih in gospodarskih razprav. Ključno pri ohranjanju prilagodljivosti in veščin je, da sprejmemo spremembe in poskušamo upravljati proces, ki se tako ali tako odvija. V tem smislu je Evropa pri sprejemanju nekaterih tehnoloških preobrazb zamujala, pri drugih pa smo bili zelo uspešni. Če pri tem lahko speljem vodo na svoj mlin, sta inovativnost in dinamika, ki ju v Evropi opažamo v plačilni industriji, resnično izjemni. Morda nismo bili med prvimi, ki so sprejeli določene novosti, in morda nismo ubrali iste poti kot Kitajska pri uvajanju t. i. superaplikacij in digitalnih denarnic, vendar imamo zelo konkurenčno okolje. Ponašamo se s številnimi inovacijami.

Nekatera finančnotehnološka podjetja so v Evropi dosegla izjemne uspehe. Tehnološko preobrazbo je usmerjala regulacija. Nekateri predpisi so bili nekoliko zahtevnejši, toda številne druge države jih zdaj jemljejo za vzor. Pomislite na uredbo GDPR, ki jo je najprej sprejela Evropa, zdaj pa jo posnemajo nekatere ameriške zvezne države, kot je Kalifornija, saj prepoznavajo potrebo po varovanju zasebnosti.

Evropa včasih prinaša drugačen nabor vrednot in ohranja vodilno vlogo pri postavljanju standardov. To velja tudi za druga področja, denimo na področju obnovljivih virov energije in trajnosti ter prizadevanj za zagotavljanje trajnostnega načina življenja v mestih, izboljšanje javnega prevoza in uvajanje tako preprostih rešitev, kot so kolesarske steze po vsej Evropi. Razpolagamo s številnimi rešitvami, ki nam jih zavida večji del sveta. Pokažimo pot, po kateri lahko Evropa nadaljuje rast in ohrani vodilno vlogo v svetovnem merilu na področju določenih inovacij.

Torej se ne bi strinjali s šalo: Amerika inovira, Kitajska producira, Evropa regulira?

To je dobra šala, toda o pomenu regulacije moramo razmisliti nekoliko globlje. Zdi se mi, da se je nanjo prilepila stigma, češ da duši, zavira inovacije, upočasnjuje napredek in ovira poslovanje. Toda o regulaciji lahko razmišljamo tudi drugače – kot o določanju pravil igre. Vsaka igra jih potrebuje. Ko ljudje kršijo pravila, se takoj odzovejo; denimo se pritožijo predsedniku Fife zaradi rdečega kartona. Vendar so pravila nujna in vsako podjetje jih ima. Poglejte Viso. Lahko jo obravnavamo kot podjetje, vendar jo mi raje dojemamo kot omrežje oziroma ekosistem. Del naše moči izhaja iz tega, da zagotavljamo platformo in nabor pravil, ki vsem omogočajo medsebojno povezovanje – od inovativnih finančnotehnoloških podjetij, tradicionalnih ponudnikov storitev sprejemanja plačil in bank izdajateljic kartic do novih ponudnikov digitalnih denarnic, rešitev za neposredna plačila med računi in podobno.

Ne gre za to, ali so pravila, ki jih določamo za sistem, dobra ali slaba. Za uspešno poslovanje so standardi nujni. Sprejemam torej šalo, da Amerika inovira, Kitajska producira, Evropa pa regulira. A hkrati Evropa postavlja pravila igre, ki jih na koncu vsi – vključno s Kitajsko in ZDA – priznajo kot zelo kakovosten standard za razvoj poslovanja. To ne pomeni le določanja zmagovalca, temveč pomeni tudi zagotavljanje, da inovacije v resnici prispevajo k napredku vseh.

Brezstično plačevanje je širom sveta vse bolj priljubljeno. FOTO: Seth Herald/Reuters

Trenutni energetski šok bo verjetno povzročil manjše inflacijske pritiske, kot smo jim bili priča leta 2022, po ruskem napadu na Ukrajino, piše v gospodarski napovedi Vise. Cene energije so junija res občutno padle. Prvič po štirih mesecih so se znižale tudi cene neenergetskih surovin. Kako velik bo torej vpliv inflacije na cene hrane in storitev?

Inflacija storitev v Evropi je manjša kot leta 2022. Gre za prehodni šok, ki izzveneva. Morda bomo pri cenah energije zaznali še nekaj višjih vrednosti, saj se učinki pojavljajo z zamikom; tako lahko julija in avgusta pričakujemo dvig cen v določenih kategorijah. Na splošno pa ne opažamo takšnega šoka, kakršnega smo doživeli pred tremi ali štirimi leti. To je dobra novica.

Izpostavili ste pomembno kategorijo, ki ji je treba pozorno slediti, in sicer cene hrane. Tu težava ni omejena le na Evropo. Blokada Hormuške ožine ne vpliva le na cene energije, temveč tudi na petrokemične izdelke na splošno, med drugim na proizvodnjo umetnih gnojil. Ta so ključna surovina za Azijo in Afriko. V teh državah hrana predstavlja precej večji delež izdatkov gospodinjstev. Obstaja torej nevarnost, da se bodo zamude pri ponovnem odprtju Hormuške ožine v naslednjih šestih do devetih mesecih – torej v naslednjem proizvodnem ciklu – pokazale v višjih cenah hrane v Afriki in Aziji. Zato je še prezgodaj reči, da je nevarnost minila in da je kriza končana. Čeprav Evropa ne bo neposredno prizadeta, bi učinki lahko bili posredni. To tveganje ostaja, medtem ko se zdi, da geopolitično krizo vendarle premagujemo. [Pogovarjali smo se 7. julija, pred vnovičnimi spopadi med ZDA in Iranom.]

Kako bo po vašem Evropska centralna banka [ECB] ukrepala do konca leta?

Verjetnost dviga obrestnih mer se manjša. Aprila in maja, ko je na Bližnjem vzhodu še potekal aktiven konflikt in je bila Hormuška ožina zaprta, je obstajala bojazen, da se bodo višje cene energentov prelile v širšo inflacijo. To je večalo verjetnost, da bo ECB ukrepala. Po sklenitvi premirja in ob pogajanjih o sporazumu med ZDA in Iranom so možnosti, da se bo konflikt končal ali vsaj znatno umiril, precej večje. S tem se zmanjšuje verjetnost, da bi se ECB odločila za dvig obrestnih mer, in obstaja precejšnja verjetnost, da bodo te do konca leta ostale na trenutni ravni.

Nemški guverner: Nemška industrija se lahko prilagodi novim razmeram

Kako ponudnik plačilnih storitev, kot je Visa, občuti inflacijo? Se število transakcij zmanjša, vrednost povprečne transakcije pa poveča?

Dobra novica je, da nismo zaznali upada števila transakcij. Potrošnja je v zadnjih mesecih ostala odporna. Ker so se cene nekoliko zvišale, se je nominalna potrošnja v Evropi povečala. To ne pomeni nujno, da ljudje več kupujejo. Včasih zgolj plačajo več za enako količino blaga. Ključno je, da nismo priča krčenju potrošnje. V gospodarstvu ni bilo recesije, prav tako je ni na strani potrošnikov.

Potrošnja je del evropske odpornosti, o kateri ste govorili na začetku pogovora.

Vsekakor. Odpornost je ključna beseda, kar ne pomeni, da ne opažamo precejšnjih sprememb v potrošniških navadah. Potrošniki so bolj previdni zlasti pri nakupih dražjih izdelkov, kot so gospodinjski aparati, elektronika, pohištvo in druge dražje dobrine. Po drugi strani je potrošnja za nujne življenjske potrebščine, predvsem hrano in oblačila, razmeroma stabilna. Spremenilo se je vedenje potrošnikov, saj so ti bolj pozorni na vrednost, najboljše ponudbe in popuste, skrbneje pretehtajo vsak izdatek in pred nakupom opravijo temeljitejšo raziskavo. Torej, potrošnik je bolj previden, a še naprej troši in ostaja aktiven udeleženec na trgu.

Ko govorimo o evropski odpornosti in neodvisnosti, ne moremo mimo odvisnosti Evrope od ameriških plačilnih sistemov, kot sta Visa in Mastercard. Evropski odgovor na to je digitalni evro. Kako ga vi vidite? Kot konkurenco?

Plačilno okolje v Evropi je trenutno zelo ugodno za potrošnike. Naštejem lahko trinajst nacionalnih shem, poleg mednarodnih, ki ste jih omenili, ter vse bolj raznolik in dinamičen nabor rešitev, kot so digitalne denarnice, storitve »kupi zdaj, plačaj pozneje« in rešitve za neposredna plačila med računi. V takšnem okolju Visa deluje zadnjih šestdeset let. Zelo smo ponosni na svoj prispevek k razvoju tega področja. Okolje je zelo dinamično in konkurenčno, kar je po mojem ključno za prihodnost. Želimo si plačilno industrijo, v kateri bo Evropa ohranila vodilno vlogo. To je mogoče doseči s stabilnimi pravili in predpisi ter zagotavljanjem svobodnega trga, konkurence in svobodne izbire za potrošnika. To so ključni dejavniki. Na tem področju si želimo tekmovati z vsemi drugimi.

Visa v Evropi zelo veliko vlaga. Drži, da smo uradno ameriško podjetje. Vendar smo globoko vpeti v evropsko gospodarstvo. Sedež imamo v Londonu, v Frankfurtu bomo odprli nov sedež za celinsko Evropo. Na Poljskem odpiramo podatkovni center. Zavezali smo se, da bomo evropske podatke obdelovali v Evropski uniji. Svojo prisotnost smo povečali ne le v Frankfurtu, temveč tudi v večini glavnih mest. Pomembno vozlišče imamo v Madridu, v Berlinu pa center za inovacije. Z Evropo smo torej tesno povezani. Skupaj z evropskim ekosistemom želimo še naprej rasti in enakopravno tekmovati z vsemi drugimi.

Ponudniki plačilnih sistemov predstavljate agente umetne inteligence, ki bodo za potrošnike sami opravljali nakupe. Kdaj bo tak način nakupovanja 'mainstream'?

To je vprašanje za milijon dolarjev. Na to vsi čakamo. Pred šestimi meseci, v času božičnih praznikov, smo izvedli raziskavo med potrošniki po Evropi. Pokazalo se je, da je, odvisno od države, že vsak tretji ali četrti evropski potrošnik uporabljal aplikacije z umetno inteligenco za načrtovanje božičnih nakupov. Morda boste rekli, da je šlo le za naprednejšo različico Googlovega iskalnika – v smislu vprašanj, kot sta, katera igralna platforma je najboljša za otroke in katero darilo je najboljše za babico. A kljub temu je od 25 do 33 odstotkov potrošnikov že uporabljalo platforme z umetno inteligenco. Raziskovali so možnosti, preverjali cene in primerjali ponudbe.

Še do nedavnega so uporabniki z umetno inteligenco lahko opravili celotno prednakupno »tržno raziskavo«, za plačilo pa so morali preiti na drugo platformo. Danes lahko rečem, da smo že naredili pomemben korak naprej. Visa je z več kot tridesetimi evropskimi bankami in trgovci omogočila prve nakupe, pri katerih agenti umetne inteligence v imenu uporabnikov opravijo celoten nakupni proces. Potrošnik še vedno določi pravila in omejitve ter odobri transakcijo, Visa pa zagotavlja varno avtentikacijo, avtorizacijo in zaščito pred goljufijami.

To pomeni, da tehnologija ni več zgolj v fazi pilotnih projektov, temveč deluje v praksi. Naslednji izziv ni več, ali je to mogoče, ampak kako hitro bomo tak način nakupovanja razširili med več bank, trgovcev in uporabnikov. Razvoj se dogaja zelo hitro in presenečen bi bil, če to ne bi bilo široko razširjeno v naslednjih dveh letih, morda še precej prej.

Kako hitro slovenski trg uvaja in sprejema nove tehnologije?

Naj pri tem predam besedo Alenki.

Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo: Slovenski trg pri uvajanju novih tehnologij običajno ni med prvimi, a ko se za določeno tehnologijo odločimo, jo uvedemo zelo hitro. Naj navedem primer. Sprva smo oklevali pri uvedbi tehnologije za brezstično plačevanje, a danes se Slovenija po razširjenosti brezstičnih plačil uvršča med deset vodilnih trgov na svetu. Več kot 99 odstotkov transakcij je brezstičnih. To jasno kaže na uspeh, dosežen v treh letih in pol. Skratka, ko se odločimo za inovacijo, smo zelo hitri. Enako velja za mobilna plačila in mobilne denarnice. Tudi pri teh nismo bili med prvimi na trgu, a danes je že vsaka četrta transakcija opravljena z mobilnim telefonom. To dokazuje, kako učinkovito v Sloveniji ukrepamo, ko so inovacije na voljo.

Gospod Laurenti, slovenska ustava zapoveduje pravico do gotovine, banke pa umikajo bankomate iz manjših podeželskih krajev. Ali lahko digitalna plačila dosežejo tudi starejše in digitalno manj vešče prebivalce?

To je velika težava. Če se vrneva k začetku najinega pogovora, ko sva govorila o staranju prebivalstva. Upoštevati moramo, da niso vsi družbeni sloji enako dovzetni za digitalne rešitve. A ni razloga, da bi starejše generacije kar odpisali pri uporabi tehnologije. Če se vrnem k prejšnjemu stališču – verjamem v konkurenco in najboljšo rešitev. Ob zagotavljanju prostega trga bomo priča rešitvam, ki bodo zagotavljale vključenost teh skupin prebivalstva ter jim približale uporabo digitalnih rešitev.