Kitajska – dobrohotna diktatura, ki noče biti demokratična Amerika

V novi epizodi podkasta Svet v skodelici čaja je Zorana Baković ponudila različne vidike na eno najbolj perečih vprašanj – ali je Kitajska diktatura ali ne?

»Nekaj časa se je Kitajska trudila biti dobrohotna diktatura – torej, gre za diktaturo, a ne v smislu, da ti odsekajo glavo za vsak prekršek. Toda ob vsakem resnem izzivu se je vseeno pokazalo, da ni tako dobrohotna. Dovolj je omeniti pokol na Trgu nebeškega miru. In dovolj je samo pogledati, kaj se dogaja v Hongkongu, kjer je diktat vrha jasno pokazal, da ne bodo spoštovali niti lastnih obljub o 'eni državi in dveh sistemih'.«

Petdeset let od spopada, ki je ustvaril sodobno Kitajsko

Kljub temu Kitajske ne moremo primerjati, denimo, s Severno Korejo. »Prav zato raje uporabljam izraz avtoritarna država. Diktatura se pojavlja zgolj v določenih situacijah. Ne bom rekla 'še vedno', ampak 'ponovno', ker nekaj časa smo res imeli občutek, da je Kitajska šla čez to obdobje, da ni več diktatura, zdaj pa se ponovno kaže kot takšna.«

Zorana Baković: Diktatura se pojavlja zgolj v določenih situacijah. FOTO/VIDEO: Luka Maček

Zgovoren primer novinarke Zhang Zhan

Skozi ves podkast je Zorana Baković prepletala preteklost s sedanjostjo.

»V času Mao Zedonga je bil razglašen zakon o državni skrivnosti v 26 kategorijah. Zadnja, 26. državna skrivnost je bila vremenska napoved. O vremenski napovedi se ni smelo govoriti. Danes se Kitajci temu smejijo, ampak kaj je danes državna skrivnost? Kovid. Ne sme se govoriti o tem, kaj je bilo, kako je bilo in zakaj.«

Država samskih moških: Zakaj kitajski starši hodijo na trg po neveste?

Zgovoren je primer novinarke Zhang Zhan, ki je poročala iz Wuhana v času najhujšega divjanja koronavirusa. »Preprosto je snemala, kar je videla: prazne ulice, ljudi, ki so odhajali v bolnišnice, ali pa, kako so bili zaprti v svojih zgradbah. Dobila je štiri leta in pol zapora.«

Kot osnovni problem je Delova poznavalka izpostavila, da nikjer ne piše natančno, kaj je državna skrivnost. »V času Mao Zedonga je bilo vse zapisano, danes ne več. Zaradi tega je to režim, v katerem moraš – če si Kitajec brez kakršnekoli zaščite in se ne moreš nikamor umakniti, pobegniti ali skriti – ves čas imeti v mislih, da je režim vedno nekje za hrbtom, nad glavo ali v neposredni bližini.«

Zorana Baković: Kot tujec si vedno izpostavljen pozitivni diskriminaciji. Kitajci se zelo trudijo tujcu pokazati boljšo plat življenja. FOTO/VIDEO: Luka Maček

Nočejo niti ameriške demokracije

Na Kitajskem je živela trideset let, toda kot tujka je bila v drugačnem položaju. »Kot tujec si vedno izpostavljen pozitivni diskriminaciji. Kitajci se zelo trudijo tujcu pokazati boljšo plat življenja – ga na neki način izolirajo, da mu dajo boljše, kot imajo povprečni Kitajci. Da mu je vse lažje, udobneje in da nima potrebe, da bi veliko raziskoval naokoli, kaj se na Kitajskem še dogaja.«

O Kitajski je vedno skušala pisati pošteno. Pohvaliti, kar je dobrega, in grajati, kar je slabega. »Doživljala sem grožnje, ko sem bila na pragu zelo občutljivih informacij. Prišel je človek – neznanec – ki mi je nenadoma začel pripovedovati, na katere vse načine je kitajska tajna služba sposobna usmrtiti človeka, da se nikoli ne ve, da je bil ubit, ampak da je videti, kot da je umrl zaradi srčnega napada ali česa podobnega.«

Toda po drugi strani na Kitajskem ne boste slišali prav veliko ljudi, da si želijo demokracijo, sploh ne po ameriškem modelu.

»Kitajska Komunistična partija že dolgo postavlja vprašanje, ali je večstrankarska parlamentarna država res rešitev, če ni uspela rešiti neenakosti, velikih premoženjskih razlik in revščine. Ko govorijo o Ameriki, takoj navajajo argumente: 30 milijonov revnih, veliko brezdomcev in ogromne premoženjske razlike, ki se le povečujejo in se jih nikakor ne blaži.«

V celotnem podkastu Svet v skodelici čaja pa poslušajte še, kako je na centralizacijo in politični sistem vplivala proizvodnja brona in porcelana, zakaj Xi Jinpinga primerjajo s cesarjem Qin Shi Huangom in zakaj se Zorana Baković najboljše počuti tam, kjer so njene kitajske knjige.

Svet v skodelici čaja FOTO: Luka Maček