V nadaljevanju preberite:

Festival Ars electronica se je po eni strani poklonil žrtvam nacističnega nasilja in genocida, obenem pa so organizatorji nekatere pojme utajili.

O sodobnemu svetu so vse napisali že v antičnih tragedijah

»Vedno znova se vrača … živimo v svetu zločestega nazadovanja, kjer se vraževerno in preganjalno sovraštvo prepleta s paničnim strahom, v svetu, ki mu je intelektualna in moralna elita predala orožje za hitro uničevanje, ki se kopiči pod idiotsko grožnjo 'če bo treba', in grozi, da bo Zemljo spremenilo v puščavo, zavito v strupene hlape … Padec kulturnih standardov, usihanje izobrazbe, brezbrižnost ob grozodejstvih, ki jih zagrešijo spolitizirano sodstvo, slepi pohlep po dobičku, propad zaupanja in integritete – ki sta jih povzročili ali vsaj spodbudili dve svetovni vojni –, so slaba zaščita pred izbruhom tretje vojne, ki bi pomenila konec civilizacije.«

Aktualno zvenečo ugotovitev je Thomas Mann napisal desetletje po koncu druge svetovne vojne in je del uvodnega besedila v zbirko Pisma iz pekla (Giulio Einaudi Editore, 1954), v katerem so zbrana poslovilna pisma na smrt obsojenih v nacistični Nemčiji. Nemara je bila prav Mannova mračna vizija sveta izhodišče za letošnjo naslovno temo festivala Ars electronica: Panika Da/Ne (Panic Yes/No), ki je v Linzu potekal septembra.