Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Z dekreti in nepremišljenimi sistemskimi posegi ne bo bolje

Prof. dr. Sonja Pečjak: Za trenutno slabo bralno pismenost slovenskih 15-letnikov kriviti samo devetletko je – milo rečeno – strokovno neutemeljeno.
Prof. dr. Sonja Pečjak: »Branje učiteljic v prvem triletju učencem sporoča, da je branje poleg tega, da je zanje trenutno težko, tudi nekaj prijetnega, ko se naučiš dobro brati.« FOTO: Leon Vidic/Delo
Prof. dr. Sonja Pečjak: »Branje učiteljic v prvem triletju učencem sporoča, da je branje poleg tega, da je zanje trenutno težko, tudi nekaj prijetnega, ko se naučiš dobro brati.« FOTO: Leon Vidic/Delo
3. 10. 2026 | 05:00
23:35

Učenci in dijaki so šele dobro sedli v šolske klopi, ko je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) postregla z raziskavo Pisa, ki meri bralno, naravoslovno in matematično pismenost. Že leta 2022 so se 15-letniki v Sloveniji slabo odrezali, tokrat je bilo še slabše. A stroke rezultati niso presenetili. Celo pričakovali so jih.

O tem, kaj se dogaja, kako ukrepati in ali je napovedana smer ukrepov prava, smo se na daljavo pogovorili z zaslužno profesorico prof. dr. Sonjo Pečjak, ki se je vse življenje ukvarjala z bralno pismenostjo. Glede opismenjevanja, ki bi se zaključilo že v 1. razredu, je v intervjuju povedala: »Raziskave kažejo, da lahko s približno tretjino učencev začnemo proces opismenjevanja že kmalu po vstopu v prvi razred, z drugimi šele v drugi polovici prvega razreda, približno petina otrok pa ima te sposobnosti dovolj razvite za uspešno branje šele v drugem razredu. Zato je potrebno diferencirano delo z različnimi skupinami otrok. In zato je v devetletki poleg učiteljice v 1. razredu tudi vzgojiteljica.«

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine