Bila je Bondovo dekle v delu Vohun, ki me je ljubil, ena od ikon Hammerjevih grozljivk, Harryhausnovih fantazij in italijanskega gialla.

Galerija
»Morda se sliši nenavadno, vendar nikoli nisem bila posebej ambiciozna v smislu, da bi si želela postati slavna igralka.«
FOTO: Tina Babič
Caroline Munro o preteklosti ne govori z nostalgijo. Še vedno je dejavna. Ob koncih tedna obiskuje filmske festivale in konvencije, kjer se srečuje z občinstvom, na televiziji predstavlja pozabljene klasike grozljivke in fantastičnega filma v oddaji The Cellar Club, čez nekaj dni jo čakata še festival v Worcestru in srečanje z italijanskim režiserjem Luigijem Cozzijem, s katerim je sodelovala pri filmih Starcrash (Zvezdni trk) in The Black Cat (Črna mačka).
Njena filmografija je pravzaprav zemljevid obdobja, ko je britanska popularna kinematografija še verjela v moč studiev, praktičnih učinkov in karizme igralcev.
Ko govori o svojem življenju, nima občutka, da pripoveduje zgodbo nekoga, ki je bil nekoč slaven. Prej niza stavke o sebi kot nekdo, ki je imel srečo, da je lahko vse življenje ...
Komentarji