Jeseni 2007 sta sostanovalca in nekdanja sošolca, zato da bi si znižala stroške najemnine v svojem domu v San Franciscu, med eno od konferenc na žimnicah omogočila nočitev trem obiskovalcem, ki niso mogli najti cenovno sprejemljive nastanitve v mestu. Izkazalo se je, da bi to lahko bila uspešna poslovna ideja, in kmalu se je rodil predhodnik airbnbja, ki je od takrat krepko zrasel. Njegova platforma danes deluje skoraj v vseh državah sveta in je odtlej gostila več kot pet milijonov gostiteljev, ki so zabeležili 2,5 milijarde prihodov. Samo v EU so lani najemodajalci prek njegove platforme gostili 114 milijonov gostov in z njimi zaslužili 17,4 milijarde evrov. Že desetletje prej je majhno zagonsko nizozemsko podjetje ustanovilo portal booking.nl, ki naj bi povezal popotnike in ponudnike nastanitev. In tudi platforma booking.com danes ponuja več kot 28 milijonov objavljenih nastanitvenih enot.
Tehnološki razvoj različnih platform je s pojavom pametnih telefonov šel naprej in ob koncu prvega desetletja 21. stoletja so se na primer vzpostavile platforme, ki povezujejo naročnike s ponudniki storitev. Gre za tako imenovano platformno delo, s pomočjo katerega se izvajajo dostava hrane in drugih dobrin, prevozi s taksijem, hišna opravila, pisanje, prevajanje, lektoriranje, varstvo otrok in celo oskrba starejših. Ključna značilnost takega načina dela in teh platform je, da procese upravljajo algoritmi oziroma sistemi za samodejno odločanje. Svežih podatkov o delu prek platform ni. Po podatkih evropskega sveta pa je leta 2022 v Evropski uniji tako delalo več kot 28 milijonov ljudi, leta 2025 pa naj bi to število znašalo že 43 milijonov.
| Sobotna priloga
Komentarji