Pomočnik predsednika Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec je nedavno postal predsednik nadzornega sveta državne družbe Dovos, ki načrtuje vlaganja v zasebna podjetja ali ustanavljanje skupnih podjetij z domačimi in tujimi podjetji s področja obrambe, varnosti in odpornosti. Napoveduje javni poziv gospodarskim družbam, da pokažejo interes za vzpostavitev in rast proizvodnje na teh področjih.

Država je ustanovila družbo Dovos, ki bo z naložbami v strateška partnerstva in drugimi kapitalskimi naložbami podpirala razvojna podjetja s področja obrambe, proizvodnjo in prodajo obrambnih proizvodov in sistemov. Kapitalski vložek je tri milijone evrov, po potrebi bo zagotovila dokapitalizacijo. Že imate v mislih kakšne projekte?

Podjetje Dovos ni samostojna akcija SDH. Ustanovitev temelji na strateških dokumentih države, predvsem na resoluciji in strategiji razvoja obrambne industrije in tehnološke baze, ki poudarjata pomen večje samozadostnosti, varnosti in odpornosti Slovenije.

Družba je bila ustanovljena in konstituiran nadzorni svet, katerega predsednik sem postal. S podjetjem želimo prispevati k industrializaciji slovenskih zmogljivosti na področju obrambe, varnosti in odpornosti. Želimo si, da bi čim več sredstev, ki jih bomo namenjali za omenjena področja, ostalo v Sloveniji, s tem pa tudi čim več delovnih mest, predvsem tistih z veliko dodano vrednostjo. O konkretnih poslih je v tem trenutku še prehitro govoriti, gotovo pa bomo zelo transparentni. Družba Dovos bo do konca oktobra objavila javni poziv gospodarskim družbam, da pokažejo interes za vzpostavitev in rast proizvodnje na področju obrambe, varnosti in odpornosti v Sloveniji. V pozivu bodo opredeljena prednostna področja vlaganj, ki jih bo družba spodbujala v začetni fazi delovanja. Vsekakor bo javnost sproti seznanjena s tem, kako bodo potekali procesi in dejavnosti tega podjetja.

Katere dejavnosti bodo zajete v obrambo, varnost in odpornost?

Denimo umetna inteligenca in na drugi strani kibernetska obramba, kibernetske zmogljivosti in ne nazadnje tudi vesolje. Ta področja so pomembna v vojskovanju. Gledamo tudi širše, zato se moramo začeti pogovarjati o prehranski varnosti ter samozadostnosti in samooskrbi z vseh vidikov. To podjetje bo delovalo tudi na teh področjih.

SDH upravlja Farme Ihan. Kako bodo slednje vključene v koncept odpornosti in v kaj naj bi Dovos vlagal na tem področju?

Država je nedavno dokapitalizirala Farme Ihan, ki so pomemben del stebra prehranske varnosti, sektorja kritične infrastrukture pridelava, predelava in distribucija živil. Ohranjanje in nadaljnji razvoj vertikalne kmetijsko-živilske verige ima strateški pomen za zagotavljanje prehranske suverenosti in varnosti naše države. Prehranski sektor je umeščen med kritično infrastrukturo Republike Slovenije, kot je določeno v zakonu o kritični infrastrukturi. Država zelo jasno kaže smer, v katero bo šla. To je eden izmed korakov v tej smeri. V državi si želimo dvigniti samooskrbo in samozadostnost na področju obrambe, varnosti in odpornosti družbe z vseh vidikov, od prehranskega do energetike in kritične infrastrukture. SDH ima v portfelju različna podjetja sektorjev kritične infrastrukture, zdaj je k tem dodan še Dovos. Sinergija med njimi bo imela posebno dodano vrednost in bo prispevala delež k dvigu odpornosti naše države.

V medijih se je poročalo tudi o povečanju državnega lastniškega deleža v Slovenski industriji jekla (Sij). Kaj je na tem?

O tem je še prehitro govoriti. V Siju ima država le četrtinski lastniški delež in je manjšinski lastnik.

Kdaj kot predsednik nadzornega sveta pričakujete prvo naložbo Dovosa?

Za odgovor je še prezgodaj in bi pustil, da to sporoči vodstvo podjetja.

Kakšne bodo možnosti sodelovanja Dovosa z zasebno sfero? Kje vidite potenciale?

Ideja je, da Dovos na transparenten način vstopi tudi v lastniško strukturo zasebnih subjektov. Tako bo omogočil podjetjem, da pridejo do kapitala in boljših možnosti za prodajo svojih izdelkov. Če ima država v podjetju lastniški delež in če je država kupec proizvoda iz tega podjetja, je možnost za prodajo izdelkov ali storitev na evropski ali Natov trg bistveno večja. Nameravamo dvigniti razvojne produkte na industrijsko raven. Z vstopom države v lastništvo bomo dobili garancijo, da podjetje ne bo nenadzorovano prodano. Spomnimo: v devetdesetih letih je Slovenija imela precej močno obrambno industrijo, a vemo, kako se je končalo. Ena izmed posledic ruske agresije na Ukrajino je tudi zavedanje, kako smo v Evropi šibki na področju teh zmogljivosti, in Dovos je eden izmed odgovorov na to. Dovos kot most, integrator in pospeševalec na več ravneh, javno-zasebni, domači in evropski, razvojno-raziskovalno-industrializacijski, polno je izzivov in priložnosti ter žal tudi potreb.

Komercializacija znanja in premajhen delež prehoda proizvodov iz bazičnih raziskav na trg je splošna težava slovenskega gospodarstva. Kako boste zagotovili komercializacijo na obrambnem področju?

Velik poudarek bomo namenili iskanju podjetij, ki so razvila proizvod na lestvici tehnološke razvitosti TLR 4 ali 5, ter jim pomagali pripeljati izdelek do TLR 9, ki pomeni komercializacijo. To v tej državi potrebujemo. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih to dosegli in da bo to odgovor na omenjene izzive.

Ali vidite tudi možnosti za sodelovanje z industrijskimi podjetji, ki danes denimo dobavljajo avtomobilski industriji, s čimer bi recimo Dovos lahko pomagal podjetjem, ki jih pesti kriza v Nemčiji?

Zagotovo. V Sloveniji imamo močna industrijska podjetja in nadaljnje sodelovanje je pot v prihodnost. Neposredna preobrazba iz avtomobilske v obrambno industrijo je skoraj nemogoča, saj je koncept avtomobilske panoge z velikoserijsko proizvodnjo popolnoma drugačen od obrambne panoge. Kljub temu je priložnost, da industrijska podjetja preusmerijo del programa v obrambno industrijo. S sodelovanjem med podjetji lahko razvijemo slovenske proizvode, od denimo voznega dela do bojnega dela, senzorike, informacijskih sistemov, umetne inteligence. Prepričan sem, da smo to sposobni narediti.

Vsaj del opozicije skrbi, da boste s tem podjetjem oškodovali državno premoženje. Kako jim odgovarjate?

To podjetje vidim kot nujen dolgoročni strokovni projekt, ne kot predvolilni projekt, kot ga želijo politikantsko predstaviti neodgovorni politiki. Skladno z veljavnim zakonodajnim in institucionalnim okvirom nadzor nad delovanjem Dovosa ne bo omejen zgolj na organe vodenja ter nadzora. Poleg vseh sistemsko vgrajenih mehanizmov izvajajo nadzor tudi računsko sodišče, KPK, parlamentarne komisije, kot je komisija za nadzor javnih financ, drugi pristojni organi ter ne nazadnje zelo pomembna oblika demokratičnega nadzora, javnost. Parlamentarni nadzor torej obstaja, kar je neutemeljen očitek nekaterih opozicijskih poslancev. Me pa preseneča, da so glasni posamezniki, ki so jih običajno polna usta posluha in pomoči gospodarstvu ter ne vidijo dlje od svojih ozkih, kratkoročnih interesov. Zelo nekorektno je vnaprej populistično obtoževati in sejati neutemeljene dvome.

Pojavljali so se pomisleki, da bo Dovos nabavljal v imenu ministrstva za obrambo in da bi bila za te naloge primernejša agencija na ministrstvu.

Na te stvari se doslej nisem odzival, ker kažejo na nepoznavanje vloge Dovosa. Ta v ničemer ne bo posegal v delovanje ministrstva za obrambo. Jasno smo povedali, katere bodo naše tri ključne dejavnosti: prva je podpora pri razvoju in industrializaciji slovenskih podjetij, druga je, po domače povedano, vzpostavitev skupnih podjetij (t. i. joint venture) v Sloveniji z obstoječimi velikimi igralci in tretja, seveda, joint venture tudi s kakšnim tujim pomembnim podjetjem s področja obrambe, varnosti in odpornosti. Ni še konkretnih imen, vse je dejansko še odprto, ampak strateška smer je jasna. Seveda se to sklada z željo iz evropskega prostora, ker tudi Evropa spodbuja povezovanja, skupne nabave in krepitev evropske obrambne industrije v kontekstu večje evropske varnosti.

Evropska unija je napovedala bolj fleksibilne pomoči obrambni industriji. Kljub temu: ali obstajajo skrbi zaradi nedovoljene državne pomoči?

Podjetje Dovos bo moralo najti načine za naložbe, ki ne bodo sporne z vidika državnih pomoči. Te mehanizme natančno poznamo in imamo že zdaj dovolj manevrskega prostora. Morda se bo treba pri tem spoprijeti še s kakšnim izzivom, da se bo še kaj spremenilo. A vidimo neverjetno veliko fleksibilnost Evropske unije. V primerjavi z nekaj leti nazaj se je ta odnos popolnoma spremenil.

Velika težava so bile tudi komercialne banke, ki niso hotele niti odpirati računov podjetjem iz obrambne industrije ali jim dajati posojil. Sklicevale so se na evropsko politiko, ki je nikoli ni bilo. Nikoli ni obstajal evropski predpis ali direktiva Evropske centralne banke, ki bi omejevala finančno podporo tem podjetjem. Te omejitve so si banke same postavile, ker je bila to v njihovih očeh umazana industrija.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je jasno povedal, da ni nobenih regulatornih omejitev ne Banke Slovenije ne ECB, ampak da si banke nočejo naložiti še več dela z dodatnim poročanjem.

Zato, ker so tudi banke obstale v starih časih. Danes je obramba poleg zelenega prehoda in digitalne preobrazbe eden od stebrov Evrope. Pri tem so vsi omenjeni stebri med seboj prepleteni, saj se povsod pogovarjamo o obrambi, varnosti in odpornosti. Veliko se pogovarjamo o dvojni rabi. Le za strelivo in cev težko rečemo, da je dvojna raba, za vse drugo z vidika obrambe smo temu zelo blizu.

Ko govorimo o bančni podpori obrambni industriji, me zanima, ali je za odpornost pomemben tudi domač finančni in kapitalski sistem. Največja banka je v delnem solastništvu države, druge večje banke so večinoma v tuji lasti. Lastnik Ljubljanske borze bo hrvaška država.

Pri tem pridemo do vprašanja kritične infrastrukture. V Sloveniji smo sprejeli nov zakon o kritični infrastrukturi, ki je implementacija evropske direktive skupaj z direktivo s področja informacijske varnosti. Slovenija ima ta sistem zelo dobro urejen in seveda je finančni steber eden izmed sektorjev kritične infrastrukture. Pri kritični infrastrukturi je vedno temeljna dilema, da je večina te v zasebni lasti. Velik del kritične infrastrukture v zahodnih demokracijah je tudi v lasti tujcev. Države in Evropska unija pa predpisujejo, da morajo ti stebri nepretrgano zagotavljati storitve za delovanje države in posledično Evropske unije. Vprašanje je, kako regulirati tržno podjetje, ki je hkrati del kritične infrastrukture in je, recimo, v zasebni lasti, morda tudi v tuji zasebni lasti. Lahko je tudi v zasebni lasti iz države, ki ni iz Evropske unije. Pri presoji teh vprašanj je pomembno temeljno načelo Evropske unije, ki določa prosti pretok blaga in storitev, v zadnjem času pa je bolj pomemben tudi varnostni vidik. Zato države in EU zahtevajo regulacijo, saj je cilj vseh nas, da mobilni telefoni in internet delujejo, da imamo elektriko in tako dalje. Za nas kot fizične osebe je pomembno, da, denimo, bančni sistem deluje. Kdo je lastnik, ni pomembno. Evropska unija in države, kot je Slovenija, smo prepoznali, da smo dolžni našim državljanom zagotoviti delovanje teh storitev in da nas ne zanima lastništvo. Seveda se v določenih sektorjih pojavljajo vprašanja, ali je res dobro, da je lastnik iz tujine.

Predstavljam si, da bomo v prihodnje slišali zelo malo o privatizaciji Telekoma Slovenije.

Svojčas sem podpisal peticijo za privatizacijo Telekoma, potem sem si pa premislil in javno povedal, da nikoli več ne bom podprl privatizacije Telekoma.

V Evropi in tudi v Sloveniji so potekale debate, koliko dopustiti operaterjem, da uporabljajo kitajsko tehnologijo za 5G, denimo Huaweievo. Nemška država je z največjimi operaterji dosegla soglasje o ravnovesju med nacionalno varnostjo in konkurenčnostjo pri dobavi opreme. Kako vidite to dilemo?

Ta dilema ponazarja, da mora država vzpostaviti mehanizme, kako jo tehtati in nato prakticirati. Predpisi s področja informacijske varnosti urejajo nabave opreme in kakšne pogoje morajo izpolnjevati ponudniki določene opreme za digitalno hrbtenico. Zakonski nastavki so urejeni, odločitve pa so na strani odgovornih.

SDH upravlja več družb, ki so del kritične infrastrukture, kot so Dars, Luka Koper, Telekom. Kakšna je pri tem vloga SDH?

To je ena izmed mojih temeljnih nalog na mestu pomočnika v upravi SDH, torej da na sistemski ravni podamo jasne predloge, pobude, usmeritve, kako razvijati in krepiti kritično infrastrukturo znotraj podjetij v portfelju SDH. Tega sem se lotil na eni strani prek izobraževalnega procesa in na drugi s priporočili, kako te sisteme okrepiti. Priporočila bomo podali do začetka prihodnjega leta. Zakon o SDH govori tudi o strateških naložbah in varnosti. Pa vendarle morajo podjetja zasledovati ekonomski interes, torej dobiček. Zdaj želimo zelo jasno povedati, da je kritična infrastruktura dobrina in da morajo podjetja del sredstev nameniti tudi za varnost. Gledamo naprej, da bo del načrtov delovanja teh podjetij skrb za krepitev kritične infrastrukture, ne samo za dvig lastne odpornosti, ampak za širšo družbo. Podjetja, ki ste jih omenili, so s tega vidika gotovo za nas pomembna.

V kakšnem stanju je slovenska kritična infrastruktura?

Ko sem lani še bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, smo naredili natančen stresni test, državno vajo kriznega upravljanja Odpornost 2024, s katerim smo preverili vso kritično infrastrukturo v Sloveniji, tudi nepretrgano delovanje sistemov. Že dolgo sem v varnostnem sistemu Slovenije in se ne spomnim, da bi bila kdaj narejena podobna vaja, v kateri so med drugimi sodelovali predsednica republike, predsednica državnega zbora in celotna vlada. Mirno lahko rečem, da je Slovenija v zelo dobri kondiciji. Tudi z evropskega vidika imamo zelo dober sistem. Seveda smo opazili tudi šibkosti in izzive. Vlada je sprejela akcijski načrt s sistematičnim pristopom, kako odpraviti te pomanjkljivosti. Za seboj imamo namreč desetletja, v katerih smo morda nekatere vidike zanemarili, in zdaj jih moramo krepiti. To je naloga resornih ministrstev.

Zavedanje, da je na področju varnosti vrag odnesel šalo, se je močno povečalo po začetku vojne v Ukrajini. Toda Rusija je celo svoje gospodarstvo podredila vojni, vojno ekonomijo vodijo že nekaj časa. Ali Zahod zdaj, ko se je končno zbudil, sploh lahko ujame Rusijo?

Rusija je obtičala v Ukrajini. Premikov na fronti, ki je dolga okoli tisoč dvesto kilometrov, intenzivnih pa je nekaj sto kilometrov, ni. Na obeh straneh je zavesa brezpilotnih letalnikov, kar pomeni, da ko tja zapelje tank ali drugo vozilo, ima morda pol ure preživetvene dobe. Vlada tako imenovana strateška zamrznitev na fronti. Tudi če greste v Kijev, največkrat nimate občutka, da je to prestolnica države v vojni. Ali pa, kot mi razlagajo kolegi, v Moskvi tega občutka sploh ni. To pomeni, da obe državi držita vojno oddaljeno od prestolnic. Menim, da Rusije ni treba dohitevati, saj tej državi s strateškega vidika ni uspelo premagati Ukrajine. Posledica njenega ravnanja je tudi to, da sta tako Finska kot Švedska, dve prej nevtralni državi, danes članici Nata.

Seveda je velika nervoza na Natovem vzhodnem krilu, to je razumljivo, njihova zgodovina je pač drugačna od naše, zato v Sloveniji nikoli ne bomo imeli takšnega odnosa do Rusije kot na vzhodu. Priča smo kupu malih provokacij med državami z vdori brezpilotnikov in tako dalje, ampak menim, da imata Poljska in Romunija dovolj močno vojsko, da lahko držita celotno vzhodno fronto, in da tukaj preboja zanesljivo ne more biti. Ne nazadnje Rusija sploh ne more osvojiti Ukrajine.

Je pa dejstvo, da smo v Evropi zaostali na področju razvoja obrambnih zmogljivosti.

Tudi v Sloveniji smo, ko smo se vključili v Nato in Evropsko unijo, mislili, da bo v Evropi večni mir. Tega zdaj ni, ni nam pa treba pretiravati s petimi odstotki izdatkov za obrambo. Lahko ponudimo druge stvari, denimo obrambo in okrepitev koridorja prek Slovenije, ki je zaledna država. Tu ne vidim tekme z Rusijo. Seveda bodo generali govorili, da lahko v treh ali petih letih Rusija napade Evropo, jaz pa mislim, da ni tako.

Koliko teh izdatkov bo šlo strogo za vojsko in koliko za dvojno rabo?

Državni zbor je sprejel resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, v kateri je jasno zapisano, da bomo namenili tri odstotke BDP do leta 2030. Dokument vsebuje novo poglavje, ki govori o Slovenski vojski v podporo dvojni rabi oziroma krepitvi odpornosti. V tem poglavju je jasno zapisano bistvo, da gredo Slovenska vojska in obrambni izdatki v to smer. Kot sem povedal, en kup je stičnih področij in mislim, da je to stvar proračuna. Trije odstotki BDP do leta 2030, to je torej klasični obrambni proračun. Podpora odpornosti pa ni nujno na obrambnem proračunu. Lahko je tudi na proračunih drugih resorjev. Mora pa biti ta povezava jasno dokazana: vlaganje krepi tudi odpornost oziroma obrambne zmogljivosti Slovenske vojske.

Ena taka povezava je recimo krepitev viaduktov?

Treba je jasno opredeliti, da je recimo del te klasične infrastrukture namenjen tudi za obrambne in vojaške potrebe. V državah, kot je Švica, avtoceste še vedno gradijo tako, da omogočajo pristajanje lovcev in da so predori lahko tudi hangarji. Tudi pri nas smo v preteklosti pri gradnji viaduktov, mostov in tako dalje to upoštevali. Treba je biti inovativen in najti pravi način, kako pripeljati stvari skupaj.