Obstajajo filmi, ki jih gledamo. In obstajajo filmi, ki nam vračajo pogled.
Galerija
Film od mnogih sodobnih dram o travmi loči popolna odsotnost manipulacije. Foto NGF/Nikolaus Geyrhalter
Film Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš (Wenn du Angst hast nimmst du dein Herz in den Mund und lächelst) spada med tista redka dela, ki gledalca ne zabavajo, temveč neslišno razorožijo. To tudi ni film o posebnih dogodkih ali avanturah, ampak o notranjih razpokah ljudi, živečih v svetu, kjer bližina postane skoraj nemogoča oblika komunikacije.
Film spremlja mlado dekle, ki odrašča ob gluhonemi materi, v prostoru čustvene izolacije, socialne odrinjenosti in tihega nasilja vsakdanjika. Njun odnos je srce pripovedi. Mati in hči živita druga ob drugi, povezani z močno, skoraj telesno bližino, vendar hkrati ujeti v nemožnost popolnega razumevanja. Gluhost matere ni prikazana kot melodramatična tragedija, temveč kot stanje sveta.
Režiserka Marie Luise Lehner namreč ustvari okolje, ...
| Sobotna priloga
Komentarji