Dušan Mramor: Čaka nas veliko dela, da bodo spremembe na bolje občutili še državljani

Profesor ekonomije pravi, da se je za svoj drugi ministrski mandat odločil, ker je »videl priložnost v dani ekonomski situaciji, v spremembah v političnem prostoru – da naredimo preboj, omogočimo ljudem v Sloveniji, da bodo končno lahko živeli bolje. Tukaj sem samo s tem namenom. Ne zanima me politična moč ali katera koli druga moč. Zanimajo me samo rezultati, ki bodo omogočili spremembe, ki si jih vsi želimo.«

Gospod minister, sredi septembra ste na predstavitvi v parlamentu o razmerah v državi dejali, da »je položaj izjemno težak, odločitve ne bodo lahke, a nekaj bi se dalo narediti«. Kako zdaj, po dveh mesecih ministrovanja, ocenjujete razmere: ste bili pred parlamentarci pesimist, optimist, realist ali idealist?

Rekel bi, da sem bil tedaj zmerni pesimist.

A tako? Kako pa to pojasnjujete?

Takrat nismo pričakovali, da bodo letos tako dobri gospodarski rezultati. Evropska komisija je lani pozimi za letos predvidela enoodstoten gospodarski padec. Zdaj, manj kot leto dni po tem, nam napovedujejo 2,4-odstotno gospodarsko rast. To je dobro izhodišče. Na predstavitvi poslancem sem vedel za dobre podatke in jih predstavil. Nisem pa pričakoval, da se bodo tudi v jesenskih mesecih trendi nadaljevali. Tako je na področju gradbeništva naša rast najhitrejša v evrskem območju, po medletni rasti izvoza blaga smo na drugem mestu med evrskimi državami in tudi po rasti izvoza blaga zunaj Unije smo na drugem mestu v EU. Brezposelnost se je začela relativno hitro zmanjševati, in če se primerjamo z EU28, smo sedaj v njej sedma najboljša država. Trgovina na drobno je septembra začela hitro rasti, smo šesti v evrskem območju in pri industrijski rasti na tretjem mestu. Skratka, Slovenija je pozitivno presenetila.

Zanimivo, pa to državljani občutijo?

Zagotovo je pred nami še veliko dela, da bodo državljani tudi v vsakdanjem življenju opazili in občutili razliko in spremembo na bolje. In v to so usmerjena vsa naša prizadevanja in ukrepi. Že danes imamo več zaposlenih, manj brezposelnih. Tudi plače rastejo, predvsem v zasebnem sektorju. Rezultati so za veliko zunanjih opazovalcev presenetljivo spodbudni. Presenetili so tudi mene – čeprav sem bil eden redkih, ki sem ocenjeval, da Slovenija ima določeno trdno jedro konkurenčnosti, predvsem v izvoznem gospodarstvu. Od leta 2009 je bil to najmočnejši del gospodarstva. Ko so se izboljšala še pričakovanja ljudi – kot se je zgodilo letos, ko je postal pogled v prihodnost veliko bolj pozitiven –, se je tudi domača zasebna potrošnja začela povečevati in prispevati k rasti BDP.

So ti pozitivni trendi, ki jih omenjate, enkratni in začasni – ali so bolj dolge sape?

Kar zadeva rast izvoza, smo bili v evrskem območju vsa leta med boljšimi. Tu zagotovo ne gre le za kratkoročni trend, ampak za dolgoročno konkurenčnost dela slovenskega gospodarstva. Pričakovanja gospodinjstev v Sloveniji so zdaj približno na ravni iz leta 2009, torej so na dolgoročnem povprečju. Poleg tega je naše prebivalstvo med najmanj zadolženimi v EU. Torej imamo podlago za dolgoročno povečevanje potrošnje prebivalstva. Tudi pri investicijah pripravljamo zdaj rebalans za leto 2015, ki predvideva ponovne velike rasti naložb v javnem sektorju. Počasi se pobirajo tudi investicije v zasebnem sektorju. Skratka, tega ne vidim kot enkratne dogodke. Če bomo te javne naložbe dobro usmerili, bo njihov vpliv na rast še večji, kot je bil letos. Da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti in jo še pospešili, je nekaj pogojev, ki jih moramo izpolniti.

Da, kateri pa so to? Politična stabilnost?

Ta je zagotovo zelo pomembna, o tem ni dvoma. Vse institucije, tuje in domače, in vsi investitorji gledajo, kaj se dogaja na političnem področju. Iz tega sklepajo, ali bo Slovenija sposobna upravljati sebe, svoje javne finance in sprejemati odločitve za dolgoročno gospodarsko rast in višjo zaposlenost. Prva naloga je, da moramo v letu 2015 primanjkljaj proračuna znižati pod tri odstotke BDP. Javnofinančna konsolidacija je prvi pogoj, da bomo lahko sami sprejemali optimalne ekonomske odločitve, in to bo mogoče le, če bomo v okviru pravnega reda EU. Dokler ne bo tako, odločitve ne bodo samo naše.

Poleg tega res rastemo hitreje od predvidevanj, a daleč prepočasi, da bi ujeli evropsko povprečje.

Naša želja je, da povprečje ujamemo. Sedaj še ne dosegamo naše potencialne gospodarske rasti, vendar načrtujemo ukrepe, da bi jo dosegli. Tako na primer v letu 2015 želimo z drugačno strukturo javne potrošnje doseči višjo gospodarsko rast. Z rebalansom proračuna 2015 načrtujemo povečanje naložb za približno 20 odstotkov, povečanje materialnih stroškov in storitev za okoli 10 odstotkov in znižanje tistega dela javne porabe, ki ima manjše multiplikativne učinke na gospodarsko rast.

Z rebalansom želite porezati izdatke za dobrih 600 milijonov evrov, skoraj polovico na račun plač v javnem sektorju. Sindikati so na nogah. Kako naprej?

Vlada je sprejela ukrepe, s katerimi bi dosegli manj kot 3-odstotni primanjkljaj. Večina ukrepov zahteva spremembe predpisov, zakonov, uredb. Nekateri so že pripravljeni, drugi se še usklajujejo; čas je do 31. decembra. Na drugi strani tečejo pogajanja s sindikati javnega sektorja, katerih bistvo je, da se masa stroškov dela, tako kot je bilo že določeno v leta 2013 sprejetem proračunu za leto 2015, zmanjša za tri odstotne točke. Ne gre za globoke reze. Bil bi zelo vesel, če bi prišlo do dogovora, da se zmanjša le masa plač, ne pa število zaposlenih v javnem sektorju.

Zakaj?

Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) je mladim zaprl možnost vstopanja v javni sektor, ker je bilo nadomeščanje tistih, ki so izšli iz javnega sektorja, zelo oteženo. Od takrat se je brezposelnost mladih skoraj podvojila. To je bilo tudi zaradi omejitev v javnem sektorju in ima velike negativne posledice za mlade ljudi, ki so že tako v težkem položaju. Slabo je tudi za strukturo zaposlenih v javnem sektorju – v njem manjkajo mladi, manjka energija, ni prenosa znanja in izkušenj s starejših na mlajše. Vsi podatki govorijo v prid temu, da se ne zmanjša število zaposlenih v javnem sektorju. Slovenija ima v javnem sektorju zaposlenih relativno manj (glede na vse zaposlene) ljudi, kot to velja v EU. Po drugi strani pa imamo v javnem sektorju višjo maso plač, kot je povprečje v EU. Logično je, da je bolje prilagoditi maso stroškov dela v javnem sektorju tako, da bi lahko zaposlovali tudi mlade.

Policisti so že napovedali stavko. Kako se boste zbližali s sindikati?

Spomnim se pogajanj leta 2003, ko sem bil prvič finančni minister. Tedanja retorika ni bila posebej drugačna od te danes in vendar smo našli skupne rešitve. Pričakujem in upam, da bomo, upoštevajoč dejansko stanje v državi, dosegli sprejemljiv dogovor v dobro državljanov.

Ste optimist glede izida pogajanj?

Iz izkušenj glede pogajanj s temi sindikati so v preteklosti še najbolje razumeli, kakšne so razmere, in tvorno sodelovali. Vsaj kolikor sem se jaz z njimi pogajal.

»Slovenija je praktično pod diktatom Evrope in finančnih trgov,« ste maja dejali v pogovoru za Mladino. Ste kot minister še tega mnenja?

Dva postopka tečeta proti Sloveniji. Prvi zaradi makroekonomskih neravnovesij (ta traja že drugo leto), drugi pa zaradi presežnega primanjkljaja, ki traja že od leta 2009. V okviru vsakega od njih je evropska komisija dala Sloveniji naloge, ki jih moramo opraviti, in potem bomo ocenjeni, ali smo te naloge opravili ustrezno ali ne. Postopki tečejo.

Kar zadeva finančne trge, se včasih narobe razume, kaj to so. Slovenija kot država bo konec leta zadolžena za približno 30 milijard evrov. Teh 30 milijard evrov so prihranki ljudi po svetu, ki nam jih posojajo, da mi lahko porabimo več, kot zaslužimo. Samo od leta 2010 do 2013 sta bili dve tretjini dodatne zadolžitve, torej dodatnih prihrankov iz tujine, namenjeni za našo porabo, ki je bila večja od naših prihodkov proračuna, ena tretjina pa je bila namenjena za dokapitalizacije bank. Morate razumeti, da tiste, ki nam posojajo denar, skrbi za svoje prihranke. Od Slovenije pričakujejo, da se bo obnašala odgovorno in da bo sprejemala vse ukrepe, da njihovi prihranki ne bodo ogroženi. Pričakujejo, da bo Slovenija dobro delujoče gospodarstvo z normalnimi javnimi financami, s katerimi bomo vračali najeta posojila. Finančni trgi izjemno skrbno spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji, ta trenutek na primer postopke privatizacije. Za tuje investitorje je privatizacija 15 podjetij zaveza, ki jo je dala Slovenija sama, sprejeta je bila v našem parlamentu, in jo jemljejo resno. Če je država sposobna izpeljati privatizacijo, kot jo je obljubila, je to zanje znak, da je država opravilno sposobna. Zato je privatizacija test, tako kot lakmusov papir, za preverjanje opravilne sposobnosti Slovenije, in ni nekaj, s čimer bi se lahko igrali. Finančni investitorji tudi na drugih področjih pričakujejo, da se bo Slovenija izkazala. Prav tako spremljajo ustrezno nizek primanjkljaj in kako bomo izpolnjevali pogoje, postavljene v postopkih pred evropsko komisijo. Da, naša država je zelo zadolžena, zelo zadolžena država pa je pod neposrednim ali posrednim nadzorom tistega, ki ji je posodil.

Nekateri varčevanje interpretirajo kot neoliberalno mantro Bruslja in vas pozivajo, da se mu uprete. Vaš odgovor?

Če samo nadaljujem, sposojati si bomo morali tudi prihodnje leto, pri vseh ukrepih, ki jih bomo sprejeli, si bomo morali izposoditi približno milijardo 200 milijonov evrov. Makroekonomsko gledano se je v položaju, ko imaš krizo, smiselno in potrebno zadolžiti, da poženeš gospodarstvo. A po drugi strani Slovenija, tehnično gledano, z okoli dvoodstotno gospodarsko rastjo in pozitivno rastjo tudi naslednje leto ni več v krizi.

Kakšna bo rast v letu 2015? Zgolj 1,7-odstotna?

So različna pričakovanja, upam, da bo še višja, če nam uspe izpeljati vse investicije, tudi javne. Poleg tega lahko Junckerjev načrt pospeši za 300 milijard evrov naložb na vsem območju EU in pozitivno vpliva tudi na investitorje v Sloveniji. Mi torej gospodarsko rast že imamo in znotraj nje moramo zniževati primanjkljaj. Ne moremo pa se zadolževati v neskončnost. Evropska pravila smo sami sprejeli, to so naša pravila, naši zakoni. V ustavo smo zapisali, da moramo imeti na srednji rok izravnan proračun, brez zadolževanja. Torej ne gre za diktat od zunaj, gre za usmeritev v normalno delovanje države. V dobrih razmerah moraš imeti presežek, le v slabih pa imaš lahko primanjkljaj. Mi zdaj prehajamo iz slabih v dobre razmere. In moramo zmanjševati primanjkljaj.

Imate izračune za enkratne dogodke, ki lahko zelo povečajo pritisk na proračun?

Za vse izdatke, povezane z morebitnimi tožbami in zahtevami sodišč po povračilih sredstev, imamo ocene, ki pa so odvisne od sklepov sodišč. Imamo sodbo ESČP iz Strasbourga v zvezi z varčevalci v BiH in na Hrvaškem, a je ta trenutek nemogoče napovedati, koliko in kdaj bo obremenila proračun. Tam, kjer sodb še ni, je vprašanje, kakšne in kdaj bodo. Mi na primer vemo, koliko je bilo in koliko še bo podrejenih obveznic, ki so izgubile vrednost. A potem so še vprašanja, kakšni bi bili pogoji za vračilo, kako in kdaj v času, če do tega pride, bi to vplivalo na proračun. Sicer menimo, da se to ne bo zgodilo, pa tudi večjega vpliva vseh odločitev sodišč na proračun v letu 2015 ne pričakujemo.

Bo v 2015 primanjkljaj pod tremi odstotki ne glede na enkratne dogodke?

Delamo vse, da bi v letu 2015 prišli pod triodstotni primanjkljaj. To nam omogoča, da se postopek presežnega primanjkljaja za Slovenijo konča, in zelo verjetno bi potem prenehal tudi drugi postopek proti Sloveniji, o makroekonomskih neravnovesjih, seveda ob izpolnitvi osmih zahtev evropske komisije. Vse to se bo zgodilo le, če pridemo pod tri odstotke, zato so ta pogajanja s sindikati javnega sektorja še posebej pomembna. V tem primeru bi Slovenija lahko izplavala iz diktata in bi lahko svoje ekonomske odločitve sprejemala bistveno bolj samostojno. Če pa nam ne bi uspelo priti pod tri odstotke, se bodo ekonomske in s tem tudi socialne razmere v Sloveniji bistveno poslabšale in izgubili bomo precejšen del ekonomske svobode, ki jo še imamo.

Kakšna je likvidnost državnega proračuna? Bi lahko zmanjkalo denarja za plače in pokojnine?

Te bojazni zdaj ni.

Privatizacija je bila ta teden zelo vroča tema. Kako vidite prihodnost privatiziranja na Slovenskem?

Privatizacija je neizogibna, kar vedo tudi tisti, ki ji nasprotujejo. Ima več dimenzij. Položaj, v katerem smo, zaradi našega velikega dolga do tujine in naših zavez, je samo en vidik. Drugi je, da privatizacija omogoča zmanjševanje zunanjega dolga in obresti, ki jih plačujemo v višini treh odstotkov BDP na leto, celo malo več.

Seveda, samo za obresti plačamo dobro milijardo evrov ali več kot desetino državnega proračuna.

To je triinpolkrat toliko, kot damo za visoko šolstvo. To so ogromne številke in privatizacija omogoča zmanjševanje dolga Slovenije. Ob tem mora privatizacija zagotoviti, da novi zasebni lastniki zagotovijo dodaten kapital in omogočijo njihovo rast. Za rast, boljšo strukturo zaposlenosti, konkurenčnost podjetja potrebujejo dobre lastnike. Nobeno od teh prvih 15 podjetij ni tako, da bi terjalo državno lastništvo, zanje država ni dober lastnik, ker nima možnosti, da bi jih spremljala na ta način, niti ni to njena vloga. Preostala podjetja v državni lasti pa moramo najprej razvrstiti v ustrezne skupine glede na njihov pomen za državo. Pri strateških podjetjih mora država zagotoviti možnost vpliva, ker določajo njen razvoj, konkurenčno prednost in ji omogočajo, da prek njihovega lastništva nevtralizira del šokov in velikih kriz. Posebej moramo obravnavati tudi podjetja, ki imajo zelo velik vpliv na druga podjetja v Sloveniji. V tretji skupini pa so podjetja, kjer sploh ni smiselno, da je država lastnik. Poleg te razvrstitve moramo opredeliti, kaj narediti s strateškimi podjetji in kaj s podjetji z velikim vplivom – koliko naj v njih država ohranja nadzor. Odločiti se bo treba tudi, kaj narediti s preostalimi podjetji, ki jih moramo ustrezno spraviti z ramen države in davkoplačevalcev. To je ključno za strategijo, ki jo pripravljamo.

Je politična volja v koaliciji, da bi strategijo končno sprejeli?

Vsi si zelo želimo, da bi bila strategija čim bolj kakovostno pripravljena in da bi opredeljevala, kje in kako bomo nadaljevali privatizacijo ter kakšnim ciljem bomo sledili, tudi z vidika industrijske politike in politike umeščanja v svetovni gospodarski prostor. Strokovno najzahtevnejša je priprava enega ključnih delov nove strategije: kaj je dobro upravljanje s podjetji, ki bodo ostala v državni lasti. Zagotovo bomo zahtevali tudi ustrezno donosnost teh podjetij.

Bo NKBM privatizirana do konca leta?

Postopek se bliža zaključni fazi, ko gre za zavezujoče ponudbe. Če bodo ustrezne, lahko pričakujemo, da bo privatizacija končana še letos ali pa v začetku 2015.

Privatizacija Telekoma?

Pričakujemo, da bo privatizacijski proces končan v prvem četrtletju 2015.

Kaj pa Zavarovalnica Triglav in Sava Re, ki ju sicer ni na seznamu 15 podjetij?

(Daljši premislek.) O tistem, kar ni na spisku 15 podjetij, danes ne moremo govoriti. Najprej moramo sprejeti strategijo, razvrstitev podjetij in potem načrt. Zdaj pripravljamo strategijo, o kateri bo verjetno veliko razprave. Sicer pa je za NKBM, Telekom oziroma 15 podjetij po naši ureditvi SDH tista inštitucija, ki pelje postopke neodvisno, v skladu s strokovnimi pravili.

Ali vodstvo SDH uživa vašo in vladno podporo?

SDH je bil s sprejemom novega zakona oblikovan letos, to je nova inštitucija in treba je razviti vrsto postopkov, da je poslovanje usklajeno z vsemi normami. V vmesnem času se dograjujejo vsi ti notranji postopki, tudi zato, da se lahko primerno izbere nov nadzorni svet. Sam sem že potrdil komisijo za izbor članov nadzornega sveta in ta bo objavila razpis za člane NS. Na podlagi prijav bomo na ministrstvu dali vladi predlog za imenovanje novih članov NS. Vse to zahteva čas, SDH po moji presoji aktivnosti vodi na način, da bi bili postopki strokovni in transparentni in etično nadzorovani. Ko bo imenovan nov nadzorni svet, bo seveda preveril upravo in se odločil, ali ima njegovo zaupanje ali ne. Potem pa so tu še komisije, na primer tista, ki bo odločala o članih nadzornih svetov podjetij, ki so v upravljanju SDH. To je kompleksen sistem, ki ga ni mogoče postaviti čez noč, vse dejavnosti pa tečejo, in to pospešeno. Sam sem tukaj manj kot dva meseca. Državni sekretar Metod Dragonja, ki je pristojen za to področje, je prišel še teden dni za mano. V enem mesecu je naredil ogromno.

Gospod Dragonja je dvojni državni sekretar. Skrbi za komunikacijo med vami in premierom, blaži napetosti?

Je državni sekretar pri predsedniku vlade in je pristojen za upravljanje državnega premoženja. To premoženje je v pristojnosti ministrstva za finance in on vodi pomemben del delovanja ministrstva. Samo vesel sem lahko, da sem dobil takega strokovnjaka za področje, ki je izredno zahtevno.

Poznate nova ministrska kandidata, Alenko Smerkolj in Gojka Koprivca?

Alenka Smerkolj je državna sekretarka na službi vlade za razvoj in kohezijo in sodelovanje te službe z ministrstvom za finance je odločilno za to, kako bo Slovenija prihodnja leta gospodarsko rasla. Večina sredstev za naložbe so evropska sredstva. Z njo izjemno dobro sodelujemo.

Kaj pa gospod Koprivec?

Njega pa še ne poznam dobro. Z njim sem se pogovoril, predstavil mi je svojo vizijo in ocenjujem, da bomo z njim dobro sodelovali. Ministrstvo za gospodarstvo je v trikotniku inštitucij, ki so izjemno pomembne za gospodarski razvoj.

Guverner BS, vaš kolega in nekdanji študent Boštjan Jazbec, opozarja, da nas spet čaka dokapitalizacija državnih bank, če ne bomo prestrukturirali podjetij. Se strinjate?

Z guvernerjem se popolnoma strinjam. Prestrukturiranje podjetij je zelo visoka prioriteta. Zelo sem vesel, da se je našla rešitev za Cimos, saj bi bile drugače posledice izjemno negativne za Slovenijo in celo regijo. Pomembno ni le finančno, temveč tudi poslovno prestrukturiranje podjetij, da v njih ohranimo in razvijamo zdrava jedra. Pri tem pa imamo velike težave zaradi relativno počasnih procesov. Tu zdaj računamo na koordinirano sodelovanje med Banko Slovenije in ministrstvi za finance, gospodarstvo in pravosodje. Ustanovili smo posebno koordinacijo in Banki Slovenije sem hvaležen za pobudo. Zelo povezano bomo delovali pri sklopu podjetij in na posameznih primerih, da bi našli rešitve, ki bi pripeljale do poslovnega prestrukturiranja.

Po padcu NLB in NKBM na stresnih testih sta vaša kolega Erjavec in Židan zahtevala zamenjavo vodilnih (Janko Medja, Aleš Hauc) v državnih bankah. Ste tudi vi za to?

Kar zadeva Slovenijo, finančni trgi niso reagirali na te teste. Šlo je za relativno majhne vrednosti in primanjkljaj kapitala sta pokrili sami banki. Razlika med zahtevanim in dejanskim kapitalom v razmerah najslabšega scenarija, ki je bil v testih za Slovenijo upoštevan še v bistveno zahtevnejši obliki kot za druge države, je bila brez vpliva za naše obrestne mere. S tega vidika to ni bil poseben šok. Je pa tak rezultat signal, da je treba na področju slabih kreditov, ki so ostali v bankah ali se ponekod v deležu celo povečujejo, izjemno izboljšati poslovanje bank. Ključno je, kaj bodo banke naredile na tem področju – in to je odgovornost vodstev bank.

Boste prevetrili bančna vodstva?

Stvari analiziramo. Ugotoviti moramo omejitve, kaj je objektivno dano in kaj je mogoče narediti. Tudi sam se zdaj veliko ukvarjam z upravljanjem državnega premoženja, in ko bomo prišli do rezultatov, bomo predlagali ukrepe.

Podatki BS kažejo, da so banke letos zmanjšale kredite gospodarstvu z 11,5 na 10,4 milijarde evrov. Še menite, da banke sedijo na kapitalu, namesto da bi kreditirale gospodarstvo?

Da gospodarstvo pri takem padcu kreditiranja raste z dvoodstotno stopnjo rasti, da izvoz raste po stopnjah, ki so ene najvišjih v evrskem območju, je jasen signal, da je v našem gospodarstvu neka trdnost, na kateri lahko gradimo za prihodnost. Ali banke sedijo na kapitalu? To bi težko rekli. Iz samih kapitalskih testov sledi, da banke pri nas nimajo preveč kapitala. Res pa smo sredi intenzivnega postopka razdolževanja. Slovenska podjetja so v enem letu zmanjšala svojo zadolženost s 84 na 74 odstotkov BDP, nato pa še za tri in zdaj smo približno pri 71 odstotkih. To je že daleč pod povprečjem EU. Razdolževanje se seveda kaže tudi kot zmanjševanje kreditov bank.

Na vladi ste zavrnili letno poročilo DUTB. Zakaj?

Tudi DUTB je povsem nova institucija. Vzporedno s tem, ko je vzpostavljala svojo strukturo poslovanja, se je pripravljala tudi na izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank, pri čemer so se roki za izvedbo ukrepov spreminjali. Pri vzpostavljanju družbe je tako na začetku v DUTB prišlo do nekaterih poenostavitev in prehitrih odločitev. V DUTB so take poenostavitve in odločitve na začetku sprejemali brez pojasnil. Zahtevali smo jasna pojasnila, kaj so bili razlogi za posamezne odločitve oz. poenostavitve.

Boste zahtevali kadrovske menjave na DUTB?

Za zdaj taka odločitev še ni bila sprejeta, spremljamo pa kakovost odločitev in kadrovskih zasedb na vseh inštitucijah.

Kdo bo vodil Furs?

Komisija je med kandidati, ki so se prijavili na naš javni poziv, izbrala seznam primernih, z njimi sem opravil pogovore in v kratkem bo znana odločitev.

Kaj načrtujete pri davku na nepremičnine in socialni kapici?

Socialne kapice ni na mizi, proučujemo pa rešitve, ki bi razbremenile najbolj prizadevne. Nov nepremičninski davek bomo začeli pripravljati po novem letu. Naša namera je, da se nepremičninski davek uvede in nadomesti premoženjske davke ter da ne odstopa bistveno od tega, kar se zdaj plačuje kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Vas premier podpre, ko ministrski kolegi lobirajo za proračunske evre?

Ko smo imeli pogajanja, in bilo jih je zelo veliko, sem imel njegovo podporo.

Se v koaliciji trdo pogajate o proračunu?

Ne vidim bistvene razlike med pogajanji, ki smo jih imeli tokrat, in tistimi, ko sem bil minister za finance v letih 2003–2004.

Za katere reforme si boste prizadevali?

Številka ena je izboljšanje zdravstva. Zdravstvo potrebuje resno prevetritev. Zagotoviti bomo morali vzdržnost pokojninskega sistema, narediti belo knjigo in razmisliti, kako urejati to področje, kjer imamo demografsko izjemno velik problem. Bližamo se položaju, ko bo število zaposlenih in upokojencev izenačeno. Tretje področje je trg dela, kjer so potrebne spremembe in odprava motenj, kot je na primer študentsko delo. Za Slovenijo so pomembne reforme, ki bodo odpravile večino administrativnih ovir, na primer kako se bomo lotili pridobivanja dovoljenj v prostoru, ključno je področje davčnega postopka, jasnost, trdnost, preprostost in transparentnost davčnega sistema, s tem se na ministrstvu že ukvarjamo. Spremembe potrebuje tudi pravosodni sistem, da bo bolj učinkovit. Nujna je večja učinkovitost javnega sektorja, kjer so mi zelo blizu ideje in poteze ministra Koprivnikarja in njegovih sodelavcev.

Bo vlada kaj naredila za zaposlovanje mladih, dvajset- in tridesetletnikov?

Za mlade bomo največ naredili, če bomo naredili vse za gospodarsko rast, rast zaposlenosti in za zmanjševanje njihovih prihodnjih bremen. To so bremena v zvezi z demografskimi problemi, na področju pokojninskega sistema in dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega sistema. In ne smemo jim pustiti ogromnega državnega dolga, ki jih bo obremenil. Če zdaj obresti predstavljajo trikrat toliko, kot damo za visoko šolstvo, je to za mlade slaba prihodnost. Problem mladih bo rešen, če bo gospodarstvo dobro raslo, če bodo imeli prihodnost doma, če bodo imeli prihodnost tudi na visoko intelektualnih področjih, v raziskavah, razvoju in v povezavi s podjetji, raziskovalnimi inštituti in univerzami.

Ste drugi najbolj vplivni član vlade?

(Daljši premislek.) Minister sem postal, ker sem videl priložnost v dani ekonomski situaciji, v spremembah v političnem prostoru – da naredimo preboj, omogočimo ljudem v Sloveniji, da bodo končno lahko živeli bolje. Tukaj sem samo s tem namenom. Ne zanima me politična moč ali katera koli druga moč. Zanimajo me samo rezultati, ki bodo omogočili spremembe, ki si jih vsi želimo.

Nekoč ste omenili, da spite le dve ali tri ure na noč. Je še tako?

(Smeh) Zdaj spim kako uro dlje, ker sem nekaj starejši. A ne dosti več.

Kdo so vaši svetovalci?

Tu imam srečo. Imam zelo širok krog kolegov na ekonomski fakulteti in drugih fakultetah po Sloveniji ter drugih strokovnjakov, s katerimi se lahko posvetujem. Veliko jih je, a o imenih ne bi rad govoril, da ne bi koga izpustil.

Bo ta koalicija vzdržala štiri leta?

Soglasje za finančnega ministra sem dal, ker sem ocenil, da je to dovolj trdna koalicija, ki bo zavzeto delala v dobro Slovenije, s tem pa tudi naših otrok in vnukov. Verjamem, da sem ocenil prav.