Ob nastopu mandata je ministrico Asto Vrečko po kulturnem boju prejšnje administracije pričakal resor v razsulu. Nujno je bilo treba posodobiti zakonodajo in obuditi zanemarjena ali načrtno uničevana področja, kot je bil slovenski film. V svojem mandatu je sektor pripravila na nove izzive, ki jih, pravi, ne bo zmanjkalo.
Za vami je dejaven in turbulenten mandat. Kaj vam je prinesla izkušnja ministrovanja, kako je vplivala na vaš pogled na kulturo?
V štirih letih sem imela priložnost podrobno spoznati celoten ustroj kulture, ne samo z vidika organizacije, ampak tudi razvejano in predano mrežo ljudi, ki kulturo ustvarjajo in živijo. Prihajam iz umetnostne zgodovine, delala sem kot kustosinja in kuratorka, tako da mi je bil ta del dobro znan, sem pa spremljala tudi druge stvari, a to ni enako.
Eno od najbolj navdihujočih spoznanj v tem mandatu je, da sta kultura in umetnost resnično povezovalno tkivo za vse ljudi – od mest do vasi po vsej Sloveniji in zamejstvu. Iz prve roke sem videla, koliko ljudem pomenita. Premalo se zavedamo, kaj imamo v Sloveniji in na kako visoki ravni. O tem se lahko prepričamo, če obiščemo katero od sosednjih držav. Tam ne bomo našli tako dobrega sistema javnih knjižnic, ne poznajo tako povezane mreže ljubiteljske kulture. Prepričana sem, da je treba to javno in skupno negovati.
Naj se sliši kot floskula, a še vedno sem ponosna in vesela, da živim v državi, kjer je kulturni praznik dela prost dan. To kaže naš odnos do kulture, predvsem pa priča, da smo se odločili, da je kultura za nas pomembna, da se zavedamo njene emancipatorne moči v zgodovini, saj nas je konstituirala kot narod in državo, zato si zasluži državno obeležje.
| Sobotna priloga
V živo:
Komentarji