Kitajski strateški preboj razgalja zmoto EU: trg sam ne ustvari prihodnosti.
Galerija
Kitajsko vodstvo je že pred več kot dvema desetletjema sprejelo strateško odločitev, da bodo elektrifikacija, baterije, polprevodniki, digitalne tehnologije, umetna inteligenca in napredni materiali predstavljali jedro prihodnje gospodarske rasti. Na sliki: sestavljanje letečega vozila v tovarni v mestu Guangzhou. FOTO: Jade Gao/AFP
Razlaga, da je kitajski gospodarski vzpon povezan s ceneno delovno silo, je zgrešena. Kitajsko vodstvo je pred več kot dvema desetletjema sprejelo strateške odločitve o jedrih prihodnje gospodarske rasti. Evropa je po koncu hladne vojne postopoma opustila aktivno industrijsko politiko in stavila na prepričanje, da bodo odprti trgi, konkurenca in zasebne investicije sami po sebi ustvarjali tehnološki napredek in gospodarsko prestrukturiranje.
Ko je Francis Fukuyama leta 1992 objavil znamenito knjigo Konec zgodovine in poslednji človek, se je zdelo, da je njegova teza povsem skladna z razmerami tedanjega časa. Razpad Sovjetske zveze, združitev Nemčije, širitev Evropske unije in nesporna gospodarska ter vojaška prevlada ZDA so ustvarjali vtis, da je liberalna demokracija postala univerzalni ...
| Sobotna priloga
Komentarji