Evropska enačba do krajšega delovnika

Novembra lani smo imeli v Sloveniji med 950.000 zaposlenimi 111.600 delavcev, starih od 55 do 59 let, in skoraj 70.000 starejših od 60 let. Med njimi je bilo več deset tisoč takšnih, ki jim je dedek Mraz prinesel možnost krajšega delovnega časa. Novela zakona o trgu dela je namreč z novim letom vsem, ki so stari najmanj 58 let ali imajo vsaj 35 let delovne dobe, omogočila prostovoljen vstop v shemo skrajšanega delovnega časa za starejše delavce, po kateri lahko ti delajo 80 odstotkov rednega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, štejejo pa se jim polni prispevki za pokojninsko zavarovanje.

Te možnosti se je gotovo marsikdo med njimi razveselil, saj bi mu ta shema nekaj let pred upokojitvijo omogočila, da dela osem ur manj na teden, za to prejema desetino nižjo plačo, a ohrani vse bonitete za upokojitev. Gre namreč za socialni ukrep, ki starejšim omogoča postopno zmanjševanje delovnih obveznosti in jih s tem spodbuja, da dalj časa ostajajo delovno aktivni. Vendar ...