V nadaljevanju preberite:

Pisateljica Arundhati Roy je zanj leta 1997 prejela Bookerjevo nagrado. Kritiki so takrat napisali: »Joyce je živ. In piše v Indiji.« Njen slog je poseben, morda zato, ker je študirala arhitekturo in je roman zgradila kot nenavadno hišo, v kateri čas kroži in diha besede. Navdih za njeno pisanje je bil, kot pravi sama, tudi tradicionalni indijski plesalec kathakalija, ki z lahkoto prehaja iz humorja v razsvetljenje, iz živalskosti v nežnost, iz epskega v intimno. »Zame je ta lahkotnost – neke vrste atletskost – kot opazovanje lepega, sproščenega tekača – geparda v gibanju –, dokaz o trpežnosti pripovedovalca.«