Ugrabitev zdravnika, ki je za ceno življenja in življenja družinskih članov v neopisljivo grozljivih razmerah vztrajal v oblegani bolnišnici in serijsko reševal življenja, je bila poteza okupatorjeve nemoči – in ne nasprotno.
Danes 52-letni dr. Abu Safija – kot posameznik – namreč uteleša vse, kar genocidna izraelska armada v palestinski enklavi poskuša sistematično in celostno uničiti. Življenje. Solidarnost. Vzdržljivost. Skupnost. Pogum. Predanost. Človečnost. Odgovornost. Srčnost. Nepopustljivost. Nepodkupljivost. Upor. Zdravnik, ki je med obleganjem bolnišnice izgubil sina – pokopal ga je na bolnišničnem vrtu – in bil med izraelskimi napadi ranjen, a se je po oskrbi ran nemudoma vrnil v operativno sobo, je bil prevelik simbol, da bi ga lahko kolonialno-mesijansko-okupacijski izraelski režim pustil, da nadaljuje delo: reševanje človeških življenj in nenehno opozarjanje na genocidne grozote. Dr. Husam Abu Safija se je, če se je le lahko, odzval na vsak novinarski klic. Bil je eden izmed najbolj odmevnih glasov oblegane Gaze.
Komentarji