Izpit iz eksistencializma

Vse kaže, da bo obdobje negotovosti še dolgo trajalo.

Objavljeno
20. junij 2020 06.00
Posodobljeno
20. junij 2020 06.00
»Ko slikam, ni naključij, vendar ni ne začetka ne konca,« je govoril
Jackson Pollock. FOTO: Morteza Nikoubazl/Reuters
Zorana Baković
Zorana Baković
Dober je tale Jackson Pollock, mar ne? Dekle, ki jo Allan Felix (Woody Allen) nagovori v filmu Zaigraj še enkrat, Sam (Play it again, Sam), nepremično stoji pred delom velikega umetnika. »Res je,« odgovori z monotonim glasom, iz katerega je čutiti neizprosno depresijo.»Kaj vidiš v njem?« nadaljuje Felix, ki nič več ne gleda v sliko.»Potrditev negativnosti univerzuma,« odgovori dekle z nespremenjenim glasom. »Odurno osamljeno praznino obstoja. Ničnost. Prisilo nad človekom, da živi v neplodni, brezbožni večnosti kot droben plamen, ki migota v neizmerni praznini, izpolnjeni z ničimer drugim kot s smetmi, grozo in ponižanji, ...