Janko Medja, NLB: Zamenjati nas želijo tisti, ki se hočejo izogniti pretekli odgovornosti

NLB je prvič po letu 2008 prikazala dobiček, a banka, ki smo jo davkoplačevalci pred dobrim letom rešili z več kot 1,5-milijardno dokapitalizacijo, se še otepa z očitki, da premalo posoja in kopiči slaba posojila. O tem, lanskih poslovnih rezultatih, o njegovem vročem fotelju, poslovnih načrtih NLB in drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali s predsednikom uprave, ki je vodenje banke prevzel pred dobrima dvema letoma.

Gospod Medja, nedavno ste na vprašanje nacionalne televizije, ali je bila NLB ob vašem prihodu oktobra 2012 zrela za stečaj, odgovorili, da je bila banka tedaj kot bolnik s kroničnim diabetesom in pijanec, obstreljen zaradi druženja s huligani. V kakšni zdravstveni kondiciji je NLB zdaj?

NLB smo že v vsem letu 2013 začeli izboljševati kondicijo s fizioterapijo in prenehanjem slabih praks. Trudili smo se, da bi zdravo jedli, da ne bi bilo več diabetesa, trudili smo se, da bi zmanjšali alkohol, da ne bi bilo več pijanstva, in pripravili smo se na operacijo, ki jo je zdravnik izvedel konec leta 2013. Vse leto 2014 smo morali še dodatno okrevati in se ukvarjati s fizioterapijo itd. Če smem dodati – gre za metaforo, pri kateri pa ne kaže pozabiti, da je v NLB ogromno dobrih, zavzetih ljudi, ki se seveda ves čas trudijo, da bi bila banka v boljši kondiciji. Danes ima NLB še nekaj znakov preteklih bolezni, saj potrebne spremembe ne narediš čez noč. A na splošno je NLB že v dobri kondiciji in je na trgu, v primerjavi z drugimi, zelo konkurenčna, kar kažejo tudi tržni deleži: v letu 2014 je NLB povečala tržni delež pri posojilih nebančnemu sektorju za 1,1 odstotne točke, pri posojilih podjetjem smo tržni delež povečali za 1,1, pri posojilih prebivalstvu pa za 0,6 odstotne točke. NLB je zdaj pravzaprav zdrava in tvorno prispeva slovenski družbi ter trgom v regiji. A ne sme zapasti v stare kronične slabe navade niti v slabo družbo, druženje s huligani (smeh), kot sem rekel. Še naprej mora delati dobro in paziti, da ne bi ponovila napak.

Ko govorimo o druženju s huligani: koliko sumov kaznivih dejanj in kazenskih ovadb ste podali?

Močno smo okrepili oddelek za skladnost poslovanja in mu dali potrebno težo, tako za preiskave za nazaj kot tudi za preventivo za naprej. To delamo zato, ker moramo spoštovati zakonodajo in specifične odredbe regulatorja, kot smo jih prejeli, ter zato, ker je prav. Razčiščevanje za nazaj je obsežno, ker bomo pregledali vsaj 200 največjih izgub banke, ki so obsegale največjo večino potreb po dokapitalizacijah. Te smo začeli sistematično pregledovati v drugi polovici leta 2013; ta program še teče, napreduje ves čas in upam, da ga bomo letos lahko končali. Na podlagi tega smo v letu 2014 identificirali 64 posameznih sumov kaznivih dejanj. Nacionalnemu preiskovalnemu uradu smo z 21 kazenskimi ovadbami odstopili 34 sumov ugotovljenih kaznivih dejanj, drugim enotam policije pa s 30 kazenskimi ovadbami 30 sumov kaznivih dejanj. V postopkih, kjer je bila z dejanji banka oškodovana, aktivno vlagamo premoženjskopravne zahtevke, da se banki povrne nastala škoda. Skupaj smo ovadili 62 oseb. Kot ste mediji pravilno uganili, tudi nekaj najbolj vplivnih posameznikov iz preteklega desetletja. Vedno dodamo premoženjskopravne zahtevke, da bi povrnili banki škodo, ki ji je nastala, če se kazenski postopek konča s potrditvijo sumov. V primerih, kjer utemeljeno ocenimo, da bi lahko povrnili tudi škodo prek odškodninskih tožb, smo sprožili tudi te.

Potegnimo črto pod bilanco NLB in NLB Skupine za leto 2014. Kako ste poslovali, kakšni so bilanca stanja, bilanca uspeha, obseg posojil, dobiček, prihodki, stroški, rezervacije itd.?

NLB je prvič od leta 2008 končala leto z dobičkom, in to konkretnim, v višini 62,3 milijona evrov. Ta je bistveno presegel načrt, ki ga je potrdil nadzorni svet v začetku 2014 (16 milijonov dobička). Izboljšali smo prihodke in znižali stroške poslovanja. Povečali smo tržne deleže na vseh segmentih in ostajamo močna regijska banka. V absolutnem znesku se znižujejo slabi krediti, čeprav je to v teh tržnih razmerah izjemno težko. Bruto slaba posojila v NLB Skupini so se v letu 2014 znižala za 150 milijonov.

Celotna bilanca stanja se krči in pričakujemo, da se bo še nekaj let. To je skladno z makroekonomskimi razmerami, z razdolževanjem v gospodarstvu in s strategijo banke, ker krčimo obseg nestrateškega poslovanja, ki v preteklosti ni bilo dobičkonosno in je bilo povezano z velikimi izgubami. Čeprav delamo nove posle in aktivno iščemo projekte, se naša bilanca še krči. Podobno se dogaja v vsem bančnem sektorju, večini drugih bank še bolj kot nam, kar kažejo naši izboljšani tržni deleži.

Posebej ključno je, da je v bilanci uspeha leto 2014 zaznamovalo izboljšanje prihodkov, znižanje stroškov in zato izjemno izboljšan rezultat pred rezervacijami, ki – kot glavni pokazatelj sposobnosti vzdržnega delovanja banke – znaša 207,5 milijona evrov, 192 milijonov več kot v letu 2013. Izboljšanje je vzdržno, le nekaj malega enkratno. To pomeni, da je banka veliko bolj sposobna prenašati vplive in nihanja v okolju kot prej in je ob takih rezultatih praktično izničeno tveganje potreb po pomoči lastnika.

Nam lahko postrežete še s kakšnimi številkami?

Bilančna vsota skupine NLB znaša prek 11 milijard evrov. V letu 2014 imamo 200 milijonov rezultata pred rezervacijami. V bilančni vsoti je sicer velik delež poslovanja, ki ni povezano s prebivalstvom ali podjetji (razni vrednostni papirji in druge naložbe, tudi pri ECB itd.), kar je podobno pri mnogih finančnih institucijah, v Sloveniji in Evropi. Poslovanje s prebivalstvom je v 2014 raslo za malenkost, poslovanje s podjetji se je krčilo, kar zadeva bilančno vsoto, zaradi razdolževanja podjetij in pomanjkanja novih zdravih projektov, a manj kot pri drugih bankah, in smo tržni delež povečali, kot sem že omenil. Kar precej smo povečali prihodke, obrestne in neobrestne, stroške pa smo odločno zniževali že drugo leto zapored, v 2013 za deset, lani pa za devet odstotkov – samo zato smo vsako leto izboljšali rezultat rednega poslovanja za 30 milijonov evrov.

Dobro, a v aktivi, na strani naložb, imate tudi za več kot 600 milijonov evrov obveznic DUTB.

Da, v zamenjavo za naš portfelj, ki je znašal prek milijarde evrov.

Te obveznice so zelo donosne in varne in vam zagotavljajo lepe prihodke. Je tako?

Res je. Te obveznice generirajo obrestne prihodke, ki so v primerjavi s portfeljem, ki smo ga dali na DUTB, na letni ravni za približno štiri milijone evrov večji. Kajti tudi portfelj, ki smo ga dali DUTB, je nosil obresti. Ocenjujemo, da je torej 4 milijone razlika za NLB, za naš poslovni rezultat, primerjalno med letoma 2013 in 2014.

Kaj pa oslabitve in rezervacije? V letu 2013 jih je NLB izkazala kar za 1,2 milijarde evrov, kar je bil glavni vzrok za več kot milijardno izgubo.

Na ravni NLB Skupine je bilo v letu 2014 oblikovanih novih kreditnih oslabitev za približno 120 milijonov evrov, kar zdaj ocenjujemo za normalno višino za banko te velikosti. Na ravni skupine je za približno enajst milijard evrov tveganega portfelja – če seštejem kredite nebančnemu sektorju in druge postavke, ki so tvegan portfelj banke. Na tako vsoto mora normalna banka na leto narediti oslabitev za odstotek ali odstotek in pol – in to je teh naših 120 milijonov. Leto 2014 ni bilo tako slabo, veliko smo poročali o uspešnih prestrukturiranjih podjetij v koordinaciji NLB, na primer Mercator, Pivovarna Laško, TPV Novo mesto, Trimo in drugih.

Ostaja pa očitek bankirjem, da vas je država zalila z denarjem – samo za zadnjo dokapitalizacijo NLB je namenila več kot 1,5 milijarde evrov –, po drugi strani pa, da NLB ne kreditira gospodarstva, še posebej malih in srednjih podjetij.

To ne drži. NLB je bila zelo aktivna pri financiranju dobrih projektov. Na trgu je najbolj aktivna in vodilna pri, prvič, prestrukturiranjih, drugič, organizaciji novih sindiciranih posojil, in tretjič, izdaji korporativnih obveznic za podjetja, kjer smo organizirali vse izdaje, razen ene v letu 2014.

Je pa tudi del našega odgovora, da ne bomo financirali slabih projektov. Ne bomo kopali nove luknje – tudi to je dejstvo. Poslušamo komentarje ekonomistov, ki dogajanje primerjajo z zadevami v zgodnjih 90. letih, češ, tedaj smo sanirali banke, potem se je pa začela rast kreditiranja. Razmere so zdaj povsem drugačne, ker so bila tedaj podjetja zelo malo zadolžena – danes pa so zaradi divje rasti kreditov v letih 2002–2008 preveč in se razdolžujejo. Odgovor tistim, ki kot mantro prodajajo, da je za rast slovenskega gospodarstva pomembno kreditiranje, je zelo jasen: da, za dobre projekte, in ob dejstvu, da se mora tudi marsikatero podjetje prestrukturirati in dobršen del njih se mora tudi razdolžiti. Seveda pa je vsak primer treba gledati individualno – in vedno smo pripravljeni transparentno s komerkoli, ki se pritoži, da ga NLB ne želi podpreti, pregledati argumente za in proti.

Sicer pa smo in bomo dodatno investirali v aktivnosti malih in srednjih podjetij, saj želimo ta segment še bolj razvijati. V letu 2014 je NLB samo pri podjetjih v Sloveniji naredila za milijardo evrov kreditnih poslov, pri čemer je bilo čisto novih 460 milijonov evrov, drugo so pa obnovitve in podaljšanja. Tržni delež NLB v Sloveniji se je povečal, kar pomeni, da čeprav skupni znesek kreditov podjetjem pada, pada pri NLB počasneje kot v bančnem sektorju skupaj. In 460 milijonov evrov novih poslov ni majhna številka. Seveda pa je bistveno manjša kot v letih, ko je bilo kreditiranje pretirano, pa se je na leto naredilo, recimo v NLB, precej prek milijarde evrov novih poslov. A prav tiste rasti in tista leta so nas pripeljala v milijardne izgube in v tako globoko krizo.

A delež slabih posojil v NLB in v skupini je še vedno zelo visok in se celo povečuje. Nam lahko to za 2014 pojasnite s številkami?

Kot sem omenil že prej, so se v absolutnem znesku slaba posojila znižala za približno 150 milijonov. Je pa delež ostal skoraj nespremenjen, saj se je zmanjšal tudi obseg vseh kreditov. Torej imenovalec in števec – zmanjšala sta se oba. Na ravni NLB Skupine se je delež znižal le s 25,6 na 25,5 odstotka. A absolutno so se bruto slaba posojila znižala z 2,84 milijarde na 2,68 milijarde evrov. Glede strukture slabih posojil je treba povedati dve stvari: prvič, od 2,68 milijarde evrov bruto slabih posojil jih je neto, torej po rezervacijah, za eno milijardo. Toliko jih je v naši bilanci. Tudi ta milijarda je za odstotek manjša kot leto prej, kar sicer ni veliko. Slaba posojila so torej še vedno visoko pokrita z rezervacijami. Drugič, ko primerjamo med leti: po naših ocenah je bilo konec leta 2013 pri slabih posojilih veliko takih, ki še niso bila prestrukturirana, zdaj pa jih je pri slabih posojilih uspešno prestrukturiranih že vse več.

Kaj to pomeni za podjetja?

Če vzamete recimo Pivovarno Laško konec leta 2013, preden je bil sklenjen dogovor o prestrukturiranju, je bila v celoti šteta kot slabo posojilo. Na koncu leta 2014 mora biti zaradi pravil regulatorjev še vedno šteta kot slabo posojilo, a sedaj je prestrukturirano. Če bo 12- do 18-mesečni rok po prestrukturiranju potekel brez novih zamud, bo šlo lahko to posojilo med dobra posojila. Moramo pa počakati te roke, saj to zahteva evropski regulator (EBA). Ta prestrukturiranja bodo v bančnih bilancah pokazala učinek v letu 2015 ali 2016. Podjetjem so pa že zdaj pomagala.

Ali pri odločitvah kdaj občutite politične pritiske?

Ne bi jim rekel politični pritiski. Velikokrat pa občutimo pritiske, ki prihajajo od podjetij ali pa od interesov, ki so jim blizu oziroma so z njimi povezani. Verjemite, včasih gre celo za pritiske, da naj koga ne prestrukturiramo, ker njegovemu tekmecu ne ustreza, da ga prestrukturiramo, saj bi ga raje prevzel (kar je ravno tako legitimen poslovni interes). Tudi to se dogaja. Pri pritiskih se ni nikoli pojavil kak politik. So pa pritiski prek medijev, prek člankov, to pa je.

Po oktobrski objavi rezultatov stresnih testov sta se veljaka koalicije Erjavec in Židan ogrevala za zamenjavo vodstev NLB, NKBM. Ali zdaj spet čutite pritiske za vašo zamenjavo?

Zagotovo nas nekateri želijo zamenjati. To je res. Najbolj nas želijo zamenjati tisti, ki se želijo izogniti odgovornosti za preteklost. Druga skupina so tisti, ki želijo v velikih domačih institucijah, kot je tudi NLB, izvajati oblast za svoje interese. Najdeš tudi katerega, ki nas želi zamenjati zaradi nerazumevanja, kaj je dobro bančništvo. Tudi to se zgodi. Moram pa reči, da spoštujem ljudi, ki vodijo državo in so izvoljeni predstavniki oblasti. Zato zelo veliko dopuščam politikom, kar zadeva govorjenje. Politik mora imeti možnost izraziti svoje mnenje. Osebno sicer ne mislim, da nas menjajo politiki, pravzaprav nas sploh dobro ne poznajo, kaj delamo in kako, oni pač le reagirajo na šume iz okolja, ki pridejo do njih.

Kaj komunicirate z ministrstvom in ministrom za finance Dušanom Mramorjem?

Nimamo preveč aktivnega dialoga v zadnjih mesecih, vsak ima svoje prioritete. V NLB smo se osredotočili na poslovanje, zaključevanje bilanc in izpolnjevanje zavez, ki jih je ob dokapitalizaciji Slovenija dala evropski komisiji. Drugače pa je naše sodelovanje korektno.

Ste državna banka. Je to prednost ali slabost, ker vsaka menjava oblasti prinese drug veter?

Pomanjkanje stabilnosti zagotovo ni dobro. V zadnjih treh letih je to tretja vlada. Vsakič znova se moraš z nekom spoznati, da vidi, da izpelješ tisto, kar si obljubil, in da imaš rezultate. Za to je potreben čas, nova ekipa tega ne ve in je bolj dovzetna za razne druge interese, ki ji prišepetavajo drugačne ideje, brez povezav z dejstvi in rezultati.

Menda se bo vaš nadzorni svet povečal s sedmih na devet članov?

To bi morali vprašati nadzorni svet. Sicer pa je bil NS v časih, ko sem se jaz pridružil tej banki, enajstčlanski, nakar je bil leta 2013 zmanjšan na sedem članov. Potem se je iskalo nadomestilo zaradi odstopa dr. Arharja in nato žal še zaradi odstopa gospoda Katušina. Še vedno se iščejo nadomestni člani.

Kdaj bo prihodnja delniška skupščina NLB?

Trenutno sklic skupščine ni v načrtu.

Kako kapitalsko trdna je zdaj NLB?

V 2014 je banka okrepila vrednost kapitala. Glede na to, da smo ustvarili dobiček, smo kapital oplemenitili. To pomeni, da smo ustvarili donos lastniku. Banka je kapitalsko trdna.

Ali ustrezate merilom in zahtevam ECB, ki vas nadzoruje kot eno od 130 bank iz evrskega območja?

Tako je. ECB je bila nekajkrat pri nas in je dala osnutke odločb, kakšne so njihove zahteve glede kapitalske ustreznosti, in mi izpolnjujemo vsa ta merila.

Kakšni so vaši načrti za 2015? Se bo NLB še naprej krčila?

Če gledate celotno NLB, obseg bilance, se bo zaradi svojega nestrateškega dela še vedno malo skrčila, in to ne le v 2015, ampak tudi v 2016. To bo krčenje celotne bilančne vsote zaradi nestrateških stvari, ki jih moramo dati iz bilance. Naš jedrni, strateški del pa, upam, da bo rasel z vzdržnimi stopnjami rasti, in to tudi že v 2015: to pomeni poslovanje z nebančnim sektorjem v Sloveniji in hčerinskih bankah NLB, plus naše osnovne strateške družbe NLB Vita in NLB Skladi, za vse to skupaj letos pričakujemo skromno rast. To pa ne pomeni, da bo naša bilančna vsota rasla, ker bo krčenje na nestrateškem delu in zmanjševanje slabih kreditov večje.

Pričakujemo, da bomo izboljšali dobičkonosnost. Na strani prihodkov so žal makroekonomske napovedi, da bodo bolj ali manj stagnirali. Mogoče se bo povečalo kakšno področje, a pričakujemo tudi veliko negativnih sprememb. Na primer, v Evropi imamo novo direktivo za kartično poslovanje, ki bo bankam bistveno znižala zaslužke. Po drugi strani pa se povečujejo stroški, na primer stroški nadzora regulatorjev, stroški za sklad za razgradnjo bank, za sklad za zaščito depozitov. A v 2015 še vedno računamo na stroškovno optimizacijo NLB Skupine. Ko vse to seštejemo, pričakujemo izboljšanje poslovanja, dobiček na koncu 2015, za katerega upamo, da bo večji kot v 2014. Včeraj smo objavili dobiček po davkih v višini 62,3 milijona evrov, načrt za prihodnje leto je, da to dodatno izboljšamo.

Merite na 100 milijonov dobička?

To je malo preveč. Ocenjujemo možnost za največ 10-odstotno povečanje dobičkonosnosti v 2015.

Bo država od NLB dobila dividende?

Letos jih še ne more biti – zaradi državne pomoči v decembru 2013 je zaveza države evropski komisiji, da letos še ne bo dividend za 2014. Dobiček tako zdaj ostaja v kapitalu banke, v 2016 pa bi že smeli, po vnaprej definiranem mehanizmu, nekaj izplačati za ustvarjeni dobiček v 2015. Seveda je pri tem vedno treba upoštevati tudi mnenje regulatorja, kakršno bo takrat.

Recimo, da pride investitor, ki ima v žepu dve milijardi evrov, pa bi kupil vašo banko v celoti. Koliko je zdaj NLB vredna?

To ceno bi postavil lastnik, naloga uprave je, da vrednost do prodaje maksimizira.

No, knjigovodska cena delnice NLB znaša približno 60 evrov. Kolikšna je knjigovodska vrednost banke?

Knjigovodsko gledano znaša kapital NLB, d. d., na koncu lanskega leta 1,2 milijarde evrov. Drugače pa je stvar lastnika, kako se pogaja, in kakšna bi bila konkurenca na strani kupcev. In roko na srce: kot ste prej vprašali, je pomembno, kako prikažeš gibanje rezultatov. Redno, vzdržno izboljševanje rezultatov vsako leto je ključno, pomembno je tudi postopno zmanjševanje nestrateškega dela banke. To so ključna vprašanja za vsakega profesionalnega investitorja. Veliko je odvisno tudi od finančnih trgov. Ko je bila konjunktura, nisi potreboval niti skrbnega pregleda, pa je že vsakdo govoril o trikratniku knjigovodske vrednosti. Zdajle ali leto dni nazaj pa se delajo po bankah najhujši mogoči skrbni pregledi, pa nihče ne govori niti o knjigovodski vrednosti, temveč zgolj o 0,25- do 0,75-kratniku te vrednosti. To ni slovenska specifika, ampak evropska značilnost v tem času.

Je NLB še sistemsko pomembna banka?

Je. Sistemsko pomembne banke sicer določa ECB po svoji metodologiji, ampak tržni delež NLB v Sloveniji (glede na depozite prebivalstva, plačilni promet itd.) je v večini storitev nad 25 odstotkov. Če imaš problem pri tako veliki in največji banki v državi, z zaupanjem predvsem na strani depozitarjev, se ti lahko zgodi finančna nestabilnost. To je definicija.

Vam depozitarji zaupajo?

Zaupajo. Moram reči, da smo v letu 2014 bistveno bolje delovali pri depozitih podjetij in prebivalstva, kot smo pričakovali. Te številke so se povečevale. Stranke nam pa vedno bolj zaupajo. Seveda je to v veliki meri posledica tega, da je lastnik banko rešil pred insolvenco z izrednimi ukrepi konec leta 2013. A če gledamo trende, smo na privatnem bančništvu in prebivalstvu že pred tem zabeležili povečevanje števila strank. Kaže, da so nam stranke že tedaj zaupale, ko pa je banka bila dokapitalizirana, se je zaupanje le še okrepilo.

Ali razlastitev lastnikov podrejenih obveznic kaj vpliva na odliv depozitov iz NLB?

Največji odliv je bil leta 2013, ko je bila t. i. ciprska kriza. Takrat je tudi NLB v dveh mesecih izgubila približno pol milijarde depozitov. Te je praktično v celoti nadomestila v prvih štirih, petih mesecih 2014, tako da smo danes pri depozitih na res solidni ravni. Da se vrnem k vprašanju: ne, tega nikakor ne zaznavamo. Ravno obratno ugotavljamo – rast zaupanja depozitarjev in investitorjev, še posebno najpremožnejših. Lastniki podrejenih obveznic so bili v največjem delu premožnejši posamezniki, ki jih obravnavamo v zasebnem bančništvu. Že več kot leto in pol, torej že pred dokapitalizacijo, povečujemo število strank privatnega bančništva in obseg sredstev v upravljanju. Te stranke se zavedajo, da so določeni instrumenti tvegani, in vedo, da kdaj lahko tudi izgubijo, ker to ni depozit. Kljub temu da je v medijskem prostoru in nepoučeni javnosti o tem velika diskusija, se poučeni vlagatelji zelo dobro zavedajo, da je NLB banka, ki ji lahko zaupajo.

Je BS ravnala pravilno, ko je ob dokapitalizaciji bank dopustila to razlastitev?

Nimamo podatkov, da bi lahko presojali o tem. O tem poročajo mediji ali pa govorijo tisti, ki so izgubili pri podrejenih obveznicah, vendar pa mi nimamo podatkov, da bi lahko presojali, ali je bil zakon, ki je bil sprejet, protiustaven. Za to so poklicane ustrezne institucije. NLB, ki je bila tedaj na operacijski mizi, je preživela zaradi dokapitalizacije. Če teh ukrepov ne bi bilo, ne bi preživela. In težko je zdaj pacienta vprašati, ali bi raje umrl, da bi dokazal, ali je bila operacija upravičena. Bi pa opozoril na nekaj drugega: veliko bolj ključna je bila vloga in delovanje ali pa nedelovanje regulatorja v letih največje rasti – ne pa zdaj, ko govorimo o izrednih ukrepih. To je bila operacija v akutnem, kritičnem primeru. Ključno vprašanje je, kaj je bilo narejeno v letih od 2002 do 2008 – za to, da se slovensko gospodarstvo in bančništvo ne bi tako pregrevala in da so bile take visoke stopnje rasti na borzi, v bankah, pri kreditih. Tu je Banka Slovenije ena ključnih inštitucij. Če že kaj, bi to raziskoval – to je povzročilo krizo in čisto na koncu je bila ena od posledic tega razlastitev imetnikov podrejenih obveznic.

Guverner BS Jazbec rad okrca banke, da morajo narediti več, da ne bo potrebna nova dokapitalizacija. To leti tudi na vas.

To leti na vse banke. Ko guverner govori o tem, zelo jasno misli na to, da ne bomo delali slabih kreditov. Govori tudi podjetjem, naj povečajo svojo konkurenčnost in sposobnost vračanja kreditov. In da ne moreš kar začeti kreditirati, kot se populistično govori, ampak je treba podpirati projekte, ki so varni in profitabilni. Kar zadeva posojila, moramo biti previdni in zagotovo ne bomo delali takih posojil, ki bi vodila v nove odpise.

IMF Sloveniji predlaga, da v celoti privatizira vse državne banke, tudi NLB. Vaše osebno stališče o tem?

Osebno podpiram privatizacijo, še vedno pa poudarjam, da je odločitev lastnikova, to je jasno. V razpravi z mednarodnimi finančnimi inštitucijami, bodisi tistimi, ki poznajo take transakcije, bodisi pa bi celo bili investitorji v NLB v prihodnje, se kaže, da vidijo, če se privatizacija začne sedaj, nekoliko večjo možnost, da se to stori prek javne ponudbe delnic (IPO) na odprtem urejenem trgu. So tudi nekateri interesi strateških investitorjev, a so v tem času manjši. Trenutno se kaže konsenz stroke, da bi NLB lahko bila privatizirana prek IPO, javne ponudbe delnic, pri čemer tu verjetno ne bi bili ključni kupci slovensko prebivalstvo, kjer se spomnimo zgodbe z NKBM. Ključno je gledati širše, na evropske in svetovne investitorje, govorimo pa o javni prodaji delnic na mednarodnem kapitalskem trgu, seveda tudi z možnostjo za slovenske investitorje. To bi med drugim omogočilo, da bi se NLB nadalje razvijala s sedežem tukaj, v Ljubljani, in bi lahko še naprej delovala kot regijska banka. NLB lahko deluje kot regijska banka, pet ali mogoče deset let, je pa vprašanje, ali bo to še mogoče na zelo dolg rok. V tem primeru bi banka morala biti zelo zelo dobra.

V bančništvu je ena ključnih stvari upravljanje s tveganji. V prostem času igrate poker, kjer je tudi izjemnega pomena obvladovanje tveganj. Vam te izkušnje pridejo prav pri bančnih odločitvah?

Niti ne. V banki sem bil v kreditnih odborih in sem se ukvarjal s krediti od leta 2000 naprej. Ko so me prijatelji naučili igrati to igro, se je pa pisalo leto 2010 ali 2011. Tako da zadevi nista povezani. V enem primeru gre za igro, kjer je dejansko pomemben risk management, uspešni igralci zelo dobro obvladujejo tveganja. V poslu pa gre pač za posel. V bankah imamo sisteme, kreditni odbori so sestavljeni iz več ljudi in najbolj pomembno je, da se odločitve sprejemajo z obravnavanjem vseh tveganj, transparentno in strokovno. Pri pokru moraš pravilno presoditi, kdo ti sedi nasproti, da znaš predvideti, kako bo nasprotnik odigral.

Se lahko oprete na te izkušnje v času, ko vaš fotelj postaja vroč?

No, včasih je dobro vedeti, kdo blefira, da.

Se vam zdi, da je v Sloveniji veliko blefiranja?

Da.

Tudi v politiki?

Tega pa ne morem komentirati, politiko premalo poznam. Je pa veliko že na daleč razvidnega blefiranja.

Poglejva še krčenje stroškov v NLB, ki je vsebovalo tudi krčenje števila zaposlenih za približno 700. Boste še odpuščali?

Banka je v letih 2010–2012 že krčila stroške, pošteno povedano, tudi prejšnja uprava se je trudila povečati stroškovno učinkovitost in je stroške na leto znižala za 3,5 odstotka. Ker pa je obseg prihodkov v 2008 do 2012 padel za 40 odstotkov ali več, smo mi kot nova ekipa že na začetku rekli, da bo treba biti bolj odločen. V letu 2013 smo zmanjšali stroške na ravni NLB Skupine za 10 odstotkov in v 2014 za 9 odstotkov. Ta velika preobrazba se zdaj končuje in računamo, da bomo stroške zdaj manj zmanjševali, za nekaj odstotkov na leto. Ne moremo pa nehati, ves čas moramo optimizirati – dokler se ne bo trg obrnil in se bodo prihodki začeli zviševati. Zdaj, kar zadeva kadre, načrtujemo naravno fluktuacijo. Ko se bodo ljudje zasluženo upokojili, bomo poskušali delovne procese prilagoditi tako, da ne bo treba prav vsakega nadomestiti. To naj bi nekaj let pripomoglo k še nadaljnjemu zniževanju stroškov brez velikih pritiskov ali programov. Če bomo tri upokojili, bomo dva mlada zaposlili, da jih nadomestimo.

Kako si predstavljate NLB čez pet let?

Po moji viziji bo banka osredotočena na jedrne dejavnosti in bo v petih letih res zminimizirala vse nestrateške dejavnosti. Pričakujem, da bo leta 2017 dobila kljukico od evropske komisije, da je izpeljala prestrukturiranje, in bo potem prosta zavez, ki nas še vežejo. Dobičkonosnost bo od zdaj pa do takrat rahlo rasla vsako leto. Želimo in pričakujemo, da bomo dokazali, da znamo redno izboljševati rezultate. Do takrat bomo bistveno znižali odstotke slabih kreditov, ki so v bruto znesku še v bilanci. Stroškovno bomo učinkoviti, dve stvari si pa še posebno želim: da bomo čez pet let še posebej poznani po izredno konkurenčni poziciji pri mikro in malih podjetjih, po zelo dobrih kanalih komuniciranja in dela s strankami ter po elektronskih bančnih poteh. To so želje in vizije, ki imajo za sabo resno strateško analizo, kaj delajo in kaj bodo delali mednarodni konkurenti v tem prostoru.

Kakšno bo leto 2015 za slovenske banke?

Po eni strani ga bodo zaznamovali ne ravno običajni dogodki, kot so prestrukturiranja bank, lahko bi se zgodilo tudi kakšno združevanje. Še vedno bo tudi v znamenju Factor banke in Probanke, ki sta v zapiranju, slišali smo, da Raiffeisen izstopa. Ne vem, kaj bo z NKBM. Precej bank se bo ukvarjalo s projekti, ki ne bodo osnovni bančni posel. Mi se absolutno nameravamo ukvarjati s strankami in poslom. Tudi če me zamenjajo, dvomim, da bo nova uprava rekla, da se s strankami ne bomo ukvarjali.

In za konec: je zdaj veliko povpraševanja po foteljih bančnih direktorjev?

Zdaj, ko smo opravili najtežje in najbolj umazano delo, je kar naenkrat množica ljudi, ki zase menijo, da so to bolj sposobni narediti. Pred dvema letoma jih ni bilo nikjer. Ob odstopu nekdanjega predsednika uprave Boža Jašoviča so na razpis za novega predsednika prispele vsega štiri prijave, danes je verjetno sto takih, ki mislijo, da bi to z lahkoto počeli.