Kako se vrniti domov, ko doma ni več? Kam lahko greš, ko je vse porušeno in zmleto v prah? Ko ni več domače kuhinje in otroške sobe, niti sosedov, prijateljev in ljubice? In niti najljubše kavarne, pekarne in mesnice? Ali pa je vrnitev domov vselej nekaj najlepšega, četudi med ruševine, ker pravi dom nikoli niso zgolj stene, kavč ali postelja, temveč spomini na vonj domače kuhinje, objem in pogovor s tistimi, ki so se vrnili skupaj s tabo.
Osnovna definicija Jarmuka je, da gre za največji kamp palestinskih beguncev v Siriji. Nastal je leta 1957. Takrat so na obrobju Damaska novo življenje gradili Palestinci, pregnani po nakbi leta 1948. Toda to je kamp samo po definiciji. V primerjavi s palestinskimi taborišči v Libanonu ali Jordaniji nima obzidja ali zastražene meje. Če se taborišči Sabra in Šatila v Bejrutu širita le v višino, se (je) Jarmuk tudi v širino.
V nekem trenutku se ti zazdi, da je Jarmuk še bolj uničen kot druga sirska mesta. Kot da je tukaj padlo še več bomb. Na kakšnem mestu ni niti ruševin. Ni ne porušene stene ne strehe, ničesar, samo zdrobljen material. Kot da je velikanska pošast celotno stolpnico zabrisala v gromozanski uničevalni stroj in jo zmlela v pesek.
Komentarji