Vprašanje ni več, ali naj spomeniki stojijo ali padejo. Ključno vprašanje je, ali smo še sposobni misliti simbole kot simbole.

Galerija
Sodobni spori o spomenikih niso znak napredka, temveč ponovitev starega vzorca v novem kontekstu. Namesto racionalne razprave dobimo ritualizirano delovanje, ki naj bi »očistilo« javni prostor. FOTO: Jože Suhadolnik
Vprašanje spornih zgodovinskih simbolov se v zadnjem času vztrajno vrača v središče političnih konfliktov. Spomeniki, ki naj bi stali kot tiha pričevanja preteklosti, nenadoma postajajo prizorišča sporov, v katerih se ne razpravlja več toliko o zgodovini kot o njenem pomenu. Poseben problem nastopi, ko ti konflikti ne ostanejo na ravni politične ali medijske polemike, temveč vstopijo v prostor, ki naj bi bil zavezan konceptualni natančnosti in metodološki disciplini – v pravni diskurz.
Revija Pravna praksa v aprilskih številkah prinaša dva pristopa k istemu vprašanju: članek nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca, ki poškodovanje kipa Josipa Broza Tita v Velenju interpretira kot državljansko nepokorščino, in intervju s političnim publicistom Igorjem Omerzo, ki ...
Komentarji