V nadaljevanju preberite:

Pogosto poslovnemu svetu povem, da je Kitajska ena od držav, v katere je treba hoditi s politiko – ne glede na to, kdo je na oblasti. Na Kitajskem politika odpira vrata gospodarstvu. Dobro je, da smo imeli v zadnjem letu in pol na Kitajskem tri ministre z močno gospodarsko delegacijo, letos se je vrnil državni sekretar, jeseni bosta tja odšla še dva ministra, novembra bo z veliko politično in gospodarsko delegacijo obiskal Kitajsko predsednik državnega sveta.

Kljub temu imam občutek, da v Sloveniji na področju odnosov s Kitajsko vlada popoln kaos. Večina slovenskih politikov Kitajske sploh še ni obiskala ali so jo prvič obiskali šele pred kratkim. Težko je pričakovati, da bomo znali oblikovati premišljeno politiko do države, ki je niti ne poznamo. V kabinetu predsednika vlade sedijo ljudje, ki ne odgovarjajo na elektronska sporočila in niso pripravljeni na dialog.

Še več – prijazno vabilo slovenske predsednice, o kateri se zdi, da razume vlogo in pomen Kitajske, svojemu pandanu, kitajskemu predsedniku, so nekateri neodgovorno izkoristili za precej nediplomatsko, če ne celo pobalinsko merjenje moči doma, kar je škodilo prav vsem. Tudi na zunanjem ministrstvu ostajajo neodgovorjena vprašanja, vezana na Kitajsko. Zdi se, da je bil vsaj zasebni obisk Kitajske predsednika vlade poleti koristen za odnose med državama.