»Tega ne bo nikoli konec« – stavek, ki ga v zadnjih dneh pogosto slišimo v Kijevu, se presenetljivo dobro ujema z doživljanjem nekdanjih vojsk na Balkanu, kjer se je orožje ustavilo že pred tremi desetletji, a vojna v glavah in vsakdanjih navadah traja naprej. Prav ta razpoka med formalnim mirom in trajno napetostjo določa, kako se danes oblikujejo politike spomina, odnos do manjšin in, ne nazadnje, odločitve mladih, ali bodo ostali ali odšli. V zadnjih 30 letih se je število prebivalcev BiH zmanjšalo za 19 odstotkov, piše avtor, kar kaže, da ceno nacionalizma in dehumanizacije na koncu plačajo predvsem tisti, ki bi morali družbo šele graditi. V kolumni boste našli vzporedne zgodbe iz Ukrajine in Bosne, od dronov do regate na Drini, ter neprijetno vprašanje, kdaj se vojna zares konča – in ali se sploh lahko.
Komentarji