V nadaljevanju preberite: 

V videospotu za Siddharto Mir je hotel pokazati, da imamo vsi več obrazov. Ven Jemeršić jih ima toliko, da jih je nemogoče izpisati. Preden je šel na študij filmske kamere v Zagreb, je preigraval bas z vsemi ikoničnimi zasedbami, od Buldožerjev do Lačnega Franza. Direktor fotografije, glasbenik, basist, pesnik, predvsem pa režiser med drugim dokumentarca Stoletje sanj in direktor fotografije nekaterih ikoničnih filmov, tudi Šterkove Ljubljane. Skorajda ni skupine, za katero ne bi naredil vsaj enega videospota, nazadnje za album X Siddharte, Mir, 1minuta, Na nebu.

Lahko art video danes vidimo kot izraz upora proti algoritmom in umetni inteligenci?

Lahko bi rekli, da bomo v prihodnje doživeli prav to. Na silo bomo želeli dokazati, da posnetki niso umetno generirani. Želeli bomo dokazati, da nas umetna inteligenca še ne more replicirati. Vsaj ne še do letošnje zime.

Kaj torej še čaka ustvarjalce spotov, filmarje v času umetne inteligence in Krasnega novega sveta?

Nas ne čaka nič dobrega. Vsi že čutimo, da nam umetna inteligenca odžira težko prigarani kruh. Še bolj pa me skrbi gledalec, ki je že zdaj bombardiran s tolikšno količino vsebin, da je borba za njegovo pozornost skoraj že vnaprej izgubljena.

S prihodom filmov, generiranih z umetno inteligenco, bomo dobili še več povprečnih izdelkov, ki jih bo gledala povprečna publika, a v njih ne bodo več našli ničesar, kar bi jih presenetilo ali prebudilo nove dražljaje. Vsega imamo preveč.

Neizmerno sem vesel, da je youtube ukinil monetizacijo vsebin, narejenih z umetno inteligenco. Upam, da so s tem ubili multiprodukcijo izumetničene glasbe. Že zdaj se dela na tem, da bodo algoritmi generirali film posebej za vsakega gledalca. Potem bo edino vprašanje to, ali boste ob njem jedli kokice ali čips.