V nadaljevanju preberite:

Ni zgolj znanstvenik, temveč je tudi pesnik, esejist, Delov kolumnist in član Društva slovenskih pisateljev. Nedavno je pri Cankarjevi založbi izdal knjigo esejev KA; meni so prirasli k srcu tudi zato, ker v njih v razmišljanjih imenitno prepleta jezik in glasbo. Nekaj podobnega sva počela tudi v pogovoru.

Zbirko kolumn, esejev ste naslovili Ka. Egipčanski hieroglif za ka so dvignjene roke, ki predstavljajo življenjsko silo, enega od delov duše. Moja prva asociacija na naslov pa je nedavno preminuli ameriški raper Ka, vizionar hiphopa, čigar ustvarjalnost je (bila) briljantno in do konca idiosinkratična; tako kot njegova pot samotnega premišljevalca in poeta, kapitana brooklynske gasilske brigade.

Ko sem izbiral naslov za knjigo, sem si seveda ogledal, kaj vse bi beseda ka še lahko pomenila. V osnovi gre za besedno igro, saj sta to začetnici mojega imena in priimka, hkrati pa je povezava s hieroglifi, torej s pisavo in starim Egiptom. Če vtipkate besedo ka v iskalnik na portalu Fran, boste našli veliko zadetkov, od vprašalnega zaimka (ka kričiš?) do kiloampera. Dve črki, pa toliko povsem različnih besed.

Egipčanski ka, na katerega se nanaša naslov knjige, pa sporoča dvoje. Prvič, je hieroglif in hieroglifi so današnjemu človeku opomin, da pisava ni nujno zgolj nekaj praktičnega, ampak je lahko zapisani jezik tudi sam po sebi nekaj lepega, nekaj, kar lahko občudujemo, nekaj duhovnega. Na to smo v sodobnem času morda premalo pozorni. Drugič, ka je življenjska sila, ki ne umre skupaj s človekom, ampak ob smrti začasno zapusti telo in prebiva v njegovi sliki ali kipu; ta odnos do povezave med življenjem in podobo je dobil v sedanjem instagramskem, tiktokovskem in fejsbukovskem svetu nov razcvet. Današnja družbena omrežja so polna podob, kamor bi se v starem Egiptu naselili ka-ji, podob, v katerih živimo kakor v drugi dimenziji. Postali smo odvisni od objavljanja lastnih podob, lastnih likov. In zanimivo – tako kot stari Egipčani tudi mi svojo podobo brezsramno idealiziramo. Kakor tedaj smo na fotografijah vse bolj idealni, brez hib, retuširani.

V ozadju naslovnice je bil še en premislek: kako najti naslov, ki bi v ospredje naslovnice postavil lepoto sodobnih črk. V dveh ogromnih črkah na naslovnici knjige je po zaslugi oblikovalca Marka Praha s pomočjo kolaža skrit celoten vidni svet teh esejev.