Marsikateri otrok na Debelem rtiču prvič okusil, kako slano je morje

Z Vesno Mikuž, predsednico Rdečega križa Slovenije, o svetovnem dnevu prve pomoči, akciji Peljimo jih na morje in izzivih, ki čakajo humanitarne organizacije.

Objavljeno
12. september 2020 06.00
Posodobljeno
12. september 2020 06.00
V 12 letih je v okviru akcije Peljimo jih na morje letovalo več kot 3500 otrok in skoraj 1800 starostnikov. Foto Nataša Čepar
»Na podlagi izkušenj iz pretekle gospodarske krize vemo, da se je socialni položaj nekaterih v zadnjih nekaj mesecih že spremenil, večje spremembe pa se bodo gotovo pokazale v prihodnjih tednih,« je prepričana Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije. Nekdanja direktorica novogoriške občinske uprave je vodenje humanitarne organizacije prevzela pred dobrim letom, pred njimi pa so številni izzivi.

Dvanajstega septembra že dvajseto leto zapored obeležujemo svetovni dan prve pomoči, ki je namenjen temu, da se posebej opozori, kako pomembno je, da zna vsak posameznik ponuditi prvo pomoč in da jo človek, ki jo potrebuje, dobi takoj, na pravi in varen način, poudarja Vesna Mikuž. Tema letošnjega svetovnega dneva je neposredno povezana s pandemijo, ki nas je opomnila, kako pomembna je skrb za varnost, da bi lahko pomagali pomoči potrebnim.

»Želimo razširiti to zavedanje v družbi, zato se pri Rdečem križu Slovenije trudimo, da se prva pomoč uvede v obliki krožkov na osnovne in srednje šole. Naši predlogi pa so, da bi se temu vsaj nekaj ur na leto namenilo tudi v šolskih programih.« Večina se z osnovami prve pomoči sreča le takrat, ko dela vozniški izpit, sčasoma pa mnogi pozabijo, kaj so se takrat naučili. Vesna Mikuž meni, da je treba znanje ohranjati in ga obnavljati, po odzivu na preverjanjih znanja ekip prve pomoči pa se vidi, da ljudi to zanima.

Izvajanje tečajev prve pomoči je eno od javnih pooblastil Rdečega križa Slovenije (RKS), na katere so, kot na vse druge dejavnosti organizacije, epidemija in ukrepi, povezani z njo, precej vplivali.

image
Bakal Oste Dvanajstega septembra obeležujemo svetovni dan prve pomoči. Foto Bakal Oste


»Ves čas smo opravljali svoje humanitarno poslanstvo in delovali kot sestavni del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ekipe prve pomoči RKS so takoj po sprejetju uredbe o kontroli vstopa v državo 11. marca 2020 merile temperaturo pri potnikih na meji z Italijo in pozneje tudi z Avstrijo, člani ekip prve pomoči so pomagali pri oskrbi varovancev v Domu starejših občanov Metlika, konec marca je bila aktivirana enota za oskrbo bolnikov v mobilnem stacionariju, ki je skupaj s premično bolnišnico postavljen v Ljubljani v vojašnici Edvarda Peperka. Ekipa bolničarjev Rdečega križa Slovenije je pripravljena, da začne po potrebi skrbeti za izboljšanje zdravja obolelih, ki bi jih namestili sem, če bi število obolelih preseglo kapacitete drugih bolnišnic,« je naštela Vesna Mikuž, ki je sicer preizkušena državna notranja revizorka.


Počitnice za otroke in starostnike


Novim razmeram je bila prilagojena tudi akcija Peljimo jih na morje, katere največji letošnji del se je iztekel konec avgusta, te dni pa začenjajo zbiranje denarja za prihodnje leto. »Končuje se akcija Peljimo jih na morje, za katero smo sredstva zbirali lani in tudi z njihovo pomočjo smo to poletje 350 otrokom z manj možnostmi omogočili sedemdnevne počitnice v zdravilišču Debeli rtič, ki bo junija prihodnje leto praznovalo 65-letnico delovanja.«

Sredstva donatorjev, ki so posamezniki in podjetja, se zbirajo na namenskem računu, v dvanajstih letih se jih je steklo za dobrega 1,5 milijona evrov, v tem času pa je tako letovalo nekaj več kot 3500 otrok in skoraj 1800 starostnikov.
V 56 območnih združenjih RKS po vsej državi številni prostovoljci zelo dobro poznajo potrebe v svojem okolju in v sodelovanju s strokovnimi službami pridejo v stik z otroki iz ranljivejših skupin in manj ugodnih družinskih razmer ali življenjskih okolij, ki takšna letovanja nujno potrebujejo. Komisija preveri, da se sredstva enakomerno razdelijo po vsej državi, tudi glede na potrebe, ki jih sporočajo območna združenja.

Akcija Peljimo jih na morje sicer poteka vse leto – za otroke med vsemi počitnicami, tudi krompirjevimi, sicer pa jeseni in spomladi na Debeli rtič povabijo starostnike, ki zaradi nizkih pokojnin o počitnicah na morju ne upajo niti sanjati. »Ko opazujem, kako uživajo in kako prostovoljci delajo z njimi, bi si želela, da bi lahko to izkušnjo omogočili še veliko več ljudem, kot jim lahko. Glede na to, da smo bili v prvi polovici leta vsi pred veliko neznanko, kakšne bodo posledice koronavirusa, sem vesela, da nam je uspelo na tak način izpeljati letovanja. Na začetku je bilo več previdnosti, tako pri starših kot na naši strani, ob ogromno živžava čez vse poletje pa nam je uspelo zaključiti lepe in sproščujoče počitnice, sicer ob poostrenih higienskih standardih, a brez kake okužbe,« je strnila sogovornica.

image
»Humanitarne organizacije so pomembne in hkrati tudi odraz družbe, v kateri živimo,« meni Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije Foto Jože Suhadolnik


Številni otroci, ki še niso znali, so se naučili plavati, in to je bila skoraj petina udeležencev. Vsi pa so pridobili nove izkušnje, med tematskimi dnevi odkrivali svoje potenciale in razvijali talente, se preizkusili v različnih športnih igrah, ob večerih igrali družabne igre, plesali, gledali gledališko ali kinopredstavo, predvsem pa se veliko družili z vrstniki. Marsikateri med njimi je prvič okusil, kako slano je morje.

Po podatkih statističnega urada živi približno 41.000 otrok pod pragom tveganja revščine, na RKS pa bi radi vsaj vsakega stotega med njimi peljali na morje. Med skoraj 90.000 starostniki, ki živijo z nizkimi pokojninami, pa vsaj vsakega tisočega. Za to pa bi potrebovali najmanj 150.000 evrov.


Stiske se različno odražajo v urbanem okolju in na podeželju


»V Rdečem križu Slovenije po svojih močeh prispevamo, da bi vsi prebivalci Slovenije živeli varno, zdravo, dostojanstveno in imeli priložnost za uspeh. Smo del gibanja, ki si prizadeva za svet, v katerem bodo vsi ljudje socialno vključeni. Na podlagi izkušenj iz pretekle gospodarske krize pa vemo, da se je socialni položaj nekaterih v zadnjih nekaj mesecih že spremenil, večje spremembe pa se bodo gotovo pokazale v prihodnjih tednih. Zagotovo se bodo najbolj ranljivi najprej znašli na pragu revščine in socialne izključenosti. To so prav otroci, upokojenci, brezdomci, samozaposleni, občasni delavci,« je prepričana predsednica RKS.

»Glede na naš življenjski standard je nedopustno, da ljudje živijo v pomanjkanju. Tega je še vedno preveč. Dejstvo pa je, da se veliko ljudi noče izpostavljati. Zato so izjemnega pomena krajevne organizacije, kjer naši aktivisti sami zaznajo stisko in znajo pristopiti k človeku, da bi mu lahko pomagali.«


Območna združenja na terenu zaznavajo veliko povečanje stisk. Te se različno odražajo v urbanih okoljih in na podeželju, kažejo se v drugačnih potrebah in pričakovanjih. »Vsem pa je skupen strah, kaj bo prinesla prihodnost, ki pomeni dodatne psihološke pritiske za ljudi, ki so že na robu. Danes se pri nas oglašajo ljudje, ki nikoli prej niso potrkali na naša vrata. Pridejo po prehranske pakete ali drugo pomoč. Zaznavamo tudi, da so večje stiske otrok.«

V letu 2019 so razdelili prek 3000 ton različnih prehranskih izdelkov, 175 ton higienskih pripomočkov in več kot 441,5 tone oblačil, povprečno na mesec torej več kot 250 ton hrane, 14,5 tone higienskih izdelkov in skoraj 37 ton oblačil. Približno 119.000 ljudi je lani prejelo različne oblike materialne pomoči Rdečega križa Slovenije, denimo tudi plačilo položnic, za ogrevanje.
Samo aprila letos pa so razdelili tretjino hrane več od lanskega mesečnega povprečja. Po vsej Sloveniji so prostovoljci Rdečega križa Slovenije do 31. maja 2020 opravili 192.000 ur prostovoljnega dela.

Za novo šolsko leto so pomagali več kot 3500 učencem, pretežno osnovnih in delno tudi srednjih šol. Za nakup šolskih potrebščin so namenili 63.630 evrov, k čemur so, med drugimi, prispevali vsi, ki so med tednom Rdečega križa kupili doplačilno znamko na pošti. Sredstva za živila, ki dogovorno spadajo v prehranske pakete, pa večinoma zagotavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, pomembno z namenskimi sredstvi prispevajo Fiho, lokalne skupnosti, posamezna podjetja, območna združenja RKS z lastnimi sredstvi in tudi mnogi donatorji, ki med drugim darujejo tudi v okviru temu namenjene akcije Lepo je deliti.

»Glede na naš življenjski standard je nedopustno, da ljudje živijo v pomanjkanju. Tega je še vedno preveč. Dejstvo pa je, da se veliko ljudi noče izpostavljati. Zato so izjemnega pomena krajevne organizacije, kjer naši aktivisti sami zaznajo stisko in znajo pristopiti k človeku, da bi mu lahko pomagali. Pogosto se šele potem razkrije celotna tragedija družine, ki je zadaj. Eno je statistika, veliko zgodb pa je skritih. Mnogi, zlasti tisti, ki jim je prej šlo dobro, prikrivajo, da nimajo za preživetje. Za marsikoga je misel, da bi moral prositi za pomoč, razosebljenje, že zaradi ponosa,« ugotavlja Vesna Mikuž.

Po njenih besedah si je težko predstavljati, kako dane razmere negativno vplivajo na socialni položaj ranljivih skupin prebivalstva. Revščina je že pred pandemijo segla dlje od prazne mize in mrzlega doma. V spremenjenih okoliščinah zadnjih mesecev pa je še več ljudi negotovih glede socialne in ekonomske varnosti.

»Naša prednostna skrb je počutje vseh, ki so jih ukrepi različno prizadeli. Mnogi občutijo stisko, ki se izraža v obliki strahu, nezaupanja, nestrpnosti, obupa, občutka nemoči, praznine ali osamljenosti. Vemo pa, da človek, ki pokliče, ni več sam, zato je naše največje območno združenje RKS Ljubljana v sodelovanju s Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo uvedlo posebno telefonsko številko za brezplačno psihosocialno podporo,« izpostavlja Mikuževa.

Po vsem svetu humanitarni delavci pomagajo na desetine milijonom ljudem vsako leto obnoviti domove, zaceliti poškodbe in se pozdraviti različnih bolezni. Hude posledice, ki jih ti travmatični dogodki puščajo na duševni ravni, pa večkrat ostanejo prezrte, čeprav so vse krizne situacije za ljudi zelo stresne. »Vemo, da se lahko med kriznimi situacijami podvoji število duševnih motenj med prebivalstvom. Vemo tudi, da imajo lahko te skrite rane dolgoročne posledice za posameznike, njihove družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Skrb za duševno zdravje in psihološka podpora v humanitarnih krizah lahko pomenita razliko med življenjem in smrtjo. Zgodnje zagotavljanje psihološke podpore v različnih kriznih situacijah, tudi otrokom, lahko prepreči nadaljnje trpljenje, stisko in razvoj negativnih strategij soočanja s težavami ter prispeva k boljšemu fizičnemu zdravju, daljši življenjski dobi in odpornosti. V tej luči bi radi nadgradili in okrepili izvajanje psihosocialne pomoči na daljavo, bodisi po telefonu bodisi po spletu,« še doda.


Vrednote solidarnosti in sočutja


Ali je nova realnost vplivala na solidarnost? »Kratkoročno zagotovo. V času stroge karantene, ko nismo vedeli, kaj nam prinaša nova realnost, je bila solidarnost na zelo visoki ravni. Vsi so bili pripravljeni pomagati. Skoraj ni bilo človeka, ki ne bi pogledal soseda in ga vprašal, ali kaj potrebuje. Med seboj smo si pomagali. Zdaj je že več znanega o virusu, hkrati se pa spet zapiramo v svoje kroge. Postalo je spet običajno, da greš lahko kadarkoli v trgovino in kupiš karkoli. Mislim, da so nekateri zelo hitro pozabili, kako je bilo še pred nekaj meseci. Tisti, ki se jih je vsa stvar dotaknila – verjamem, da jih je veliko –, pa empatijo razvijajo naprej in se zavedajo, da življenje ni samo hitenje za materialnim. Ostal jim bo ta občutek solidarnosti, čeprav današnja družba na žalost ni k temu naravnana,« odgovarja Vesna Mikuž.

image
Suhadolnik Jože Pri RKS so v letu 2019 razdelili prek 3000 ton različnih prehranskih izdelkov, 175 ton higienskih pripomočkov in več kot 441,5 tone oblači. Foto Jože Suhadolnik


Kot je prepričana, je pomembno, da se mladim že v rosnih letih, v družini in v šoli vceplja vrednota solidarnosti in pomoči drugemu. »Verjamem, da ti to polni življenje,« pravi diplomirana ekonomistka, ki je dolgo delala v bančništvu, kasneje kot državna revizorka, ob delu je postala še magistra znanosti državnih in evropskih študij. Po osmih letih vodenja občinske uprave v Novi Gorici se je na lastno željo vrnila na delovno mesto občinske revizorke.

Za kandidaturo za vodenje RKS junija lani se je odločila tudi zaradi vrednot, ki jih ta največja humanitarna organizacija pri nas zagovarja in za katere meni, da bi jih v sebi morali nositi vsi, »če želimo oblikovati takšno družbo, da bomo lahko še naprej skupaj živeli na tem planetu«.

»Ne gre samo za sočutje do ranljivih, temveč da se dogajajo take spremembe v svetu, da bomo morali kazati solidarnost in si pomagati. Pri tem mislim tako na velike podnebne spremembe kot na njihove politične posledice. Rdeči križ, ki združuje 194 nacionalnih organizacij, lahko zagotovo veliko prispeva k razumevanju vsega tega.«

»Vemo, da se lahko med kriznimi situacijami podvoji število duševnih motenj med prebivalstvom. Vemo tudi, da imajo lahko te skrite rane dolgoročne posledice za posameznike, njihove družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Skrb za duševno zdravje in psihološka podpora v humanitarnih krizah lahko pomenita razliko med življenjem in smrtjo.«


Kakšna je po njenem mnenju vloga humanitarnih organizacij v družbi? »Humanitarne organizacije so pomembne in hkrati tudi odraz družbe, v kateri živimo. Njihova vloga se z leti spreminja, danes jo vidim tako, da zazna ljudi, ki potrebujejo pomoč, ker po mojem prepričanju država ne more vsega urediti. Pogosto pa na nas padejo tudi naloge, ki dejansko pritičejo državi,« odgovarja predsednica RKS.

Po njenem opažanju število humanitarnih organizacij precej narašča, pri čemer pa ni vedno prav najbolj doslednega nadzora. »Srčno upam, da gredo stvari v pravo smer. Verjamem, da se vsak tega loti z dobrimi nameni, vendar je vseeno treba biti pozoren. Tudi RKS je imel v preteklosti zdrse. A ko sem bila izvoljena za predsednico, sem začutila, da si ljudje, ki so me podprli, želijo humanitarno organizacijo, ki bo opravljala svoje poslanstvo in se ne bo ukvarjala sama s sabo in s svojimi problemi. Na terenu so pokazali, da se zavzemajo za resno organizacijo, ki pomaga ljudem in je prepoznavna ter je partner državi na tistih področjih, kjer je lahko.«

V kakšni kondiciji je RKS danes? »Po enem letu na čelu organizacije lahko rečem, da se stvari s finančne perspektive obračajo na bolje. Vsi smo seveda morali stisniti pas, posebej po odločitvi sodišča, da moramo nekatere podizvajalce, ki so gradili hotel Arija na Debelem rtiču, kar smo enkrat že plačali Vegradu, ponovno plačati. Letos smo poplačali njihovo zadnjo tožbo v skupni vsoti nekaj več kot 625.000 evrov. Odprt pa je še en postopek revizije sodbe, kjer pa nam lahko uspe nekaj že plačanega pridobiti nazaj.« Upa, da bo to kmalu rešeno in da se čim prej nehajo ukvarjati s preteklostjo.

Epidemija covida-19 je vplivala tudi na poslovanje te organizacije. »V tem času smo imeli več dela, a manj prihodkov, zato imajo nekatera območna združenja težave. Kako zagotoviti financiranje velikih humanitarnih organizacij, pa je zgodba z dolgo zgodovino. In je tudi ena od tem, ki se je bomo morali lotiti,« opisuje sogovornica. ●