Mirjam Škrk (1947–2026). Gospa Profesorica

V času mojega študija na ljubljanski pravni fakulteti (PF) pred skoraj tremi desetletji ni bilo mnogo profesoric. Zato sem posebej hvaležna, da se je takrat še izredna profesorica dr. Mirjam Škrk odločila, da bo poleg odgovornega sodniškega mandata na ustavnem sodišču z dopolnilnim delom izvajala dva izbirna predmeta v kurikulu PF, Mednarodno sosedsko pravo in Pravo morja, ki sem ju kot navdušenka nad mednarodnim pravom obiskovala tudi sama. Snov je znala približati na način, ki je spodbujal k nadaljnjemu raziskovanju. Dragocene so bile njene izkušnje sodelovanja z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani, v meni pa so njena izvajanja še utrdila željo po delovanju na področju mednarodnega prava. Predvsem pa sem ji hvaležna za vsa leta najinega strokovnega sodelovanja in njeno predanost naši katedri, na kateri je bila leta 1974 izvoljena v naziv asistentke, leta 1986 v naziv docentke, leta 1993 prvič v naziv izredne profesorice, nato pa leta 2005 v naziv redne profesorice za področje mednarodnega javnega prava. Med letoma 2008 in 2010 je bila prodekanja za študijske zadeve.

Umrla nekdanja ustavna sodnica Mirjam Škrk

Ob nedavnem slovesu zaslužne profesorice in nekdanje predstojnice katedre za mednarodno pravo ter Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose (IMPMO) na PF danes mnogi čutimo veliko praznino. Zapustila nam je bogat znanstveno-strokovni opus, njeni dosežki in pomen njenega vplivnega dela na pravnem področju v Sloveniji in mednarodnem prostoru bodo za vedno krasili njeno ime. Bližnji bomo pogrešali tudi njeno izjemno človeško toplino, čeprav morda za tiste, ki je niso imeli priložnosti pobližje spoznati, graciozno zamaskirano za videzom resne avtoritete. Z vsem srcem je bila predana svojemu poslanstvu in svojim bližnjim. V zadnjih dneh prejemam številna sožalna sporočila. Rdeča nit vseh je, kako zelo bodo pogrešali klepet z gospo profesorico, ki je bila v svetovljanskosti in radovednosti vedno dragocena sogovornica.

Profesorica Mirjam Škrk je bila rojena 14. maja 1947 v Ljubljani. Točno na ta dan je bila leto pozneje ustanovljena država Izrael. Zaradi številnih mednarodnopravnih vprašanj, povezanih s to državo od njene ustanovitve, sva se pred dobrim desetletjem odločili, da bova skupaj obiskali to območje. K temu naju je dodatno spodbudilo dejstvo, da je tam službovala najina kolegica, veleposlanica Eva Tomič, ki je takrat vodila pisarno visokega komisariata za človekove pravice Organizacije združenih narodov za Palestino. Na tem popotovanju po Izraelu, Palestini in Jordaniji se je kar iskrilo od vtisov in spoznanj, vključno z izkušnjami zaprtih mejnih prehodov in podaljšanimi vožnjami ter srečanji z izraelsko vojsko. Želja po tem potovanju je dolgo tlela. Profesoričin dolgoletni kolega in moj mentor, tudi žal pokojni zasl. prof. dr. Borut Bohte, je bil namreč leta 1969 imenovan za člana odbora generalne skupščine za ugotavljanje kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava s strani Izraela na palestinskih zasedenih ozemljih in nekaj časa tudi njegov predsednik, o čemer je večkrat pripovedoval – a Izraela žal nikoli ni mogel obiskati.

Oceani in morja

Mirjam Škrk se je po končani osnovni šoli in gimnaziji (klasični oddelek) v Ljubljani vpisala na študij prava na PF (1965–1970), eno študijsko leto je končala tudi na univerzi De Pauw v ameriški zvezni državi Indiana na podlagi meduniverzitetnega sodelovanja med Univerzo v Ljubljani (UL) in Great Lakes Colleges Association (ZDA). Diplomirala je novembra 1970, za seminarsko nalogo OZN in pravni problemi miroljubnega izkoriščanja morskega dna zunaj epikontinentalnega pasu s stališča ZDA je prejela nagrado Društva za Združene narode za Slovenijo. Prav pravo morja je bilo morda njena največja strast, saj je na tem področju leta 1976 na PF obranila magistrsko nalogo Izključna ekonomska cona, leta 1984 pa doktorsko disertacijo Pravna narava skupne dediščine človeštva v pomorskem mednarodnem pravu ter pridobila akademski naziv doktorice pravnih znanosti. Ob tem je treba izpostaviti, da so to bila pionirska leta za raziskovanje tega področja, saj so prav v tistem času potekala zgodovinska pogajanja za sklenitev t. i. ustave oceanov in morij, tj. Konvencije Združenih narodov za pravo morja (znane tudi kot konvencija Unclos), ki je bila sprejeta na Jamajki leta 1982. Danes je glavni pogodbeni vir in pravni temelj za reševanje vseh sporov na področju prava morja, vključno s slovensko-hrvaškim, v katerem je profesorica med letoma 2011 in 2017 delovala kot agentka Slovenije v arbitražnem sporu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško glede državne meje.

Profesorica je delovala tudi v pravosodju. Leta 1972 je z odliko opravila pravosodni izpit, med letoma 1970 in 1972 je bila pripravnica na ljubljanskem okrožnem javnem tožilstvu, leta 1998 je bila izvoljena za ustavno sodnico, med letoma 2005 in 2008 je bila podpredsednica ustavnega sodišča. Na ustavnem sodišču se je kot pomembna pokazala tudi njena ekspertiza na področju virov mednarodnega prava, saj so ti po slovenski ustavi pomemben pravni vir, nadrejen slovenski zakonodaji.

Zaslužna profesorica dr. Mirjam Škrk je desetletja generacijam študentov predajala bogato znanje in izkušnje na vseh stopnjah študija na svoji almi mater, pravni fakulteti, pa tudi na drugih fakultetah, na katerih je občasno gostovala. Poučevala je temeljni predmet Mednarodno pravo, pa tudi številne druge predmete mednarodnopravnega področja (Mednarodno sosedsko pravo, Pravo morja, Mednarodne organizacije, Mirno reševanje sporov, Pravo mednarodnih pogodb, Mednarodnopravna zaščita človekovih pravic in problematika manjšin in Mednarodno kazensko pravosodje), bila je mentorica sedmim doktorandom, eno doktorandko je somentoririala s prof. dr. Danilom Türkom. Upokojila se je leta 2016 in senat UL ji je že istega leta podelil naslov zaslužne profesorice. Kljub upokojitvi je kot predavateljica in mentorica študentskih del na vseh stopnjah študija še naprej sodelovala s PF.

Njena ekspertiza in bogate izkušnje so bile prepoznavne v tujini. Bila je vabljena predavateljica na študijih v tujini, zlasti na jadranskem območju, v študijskem letu 1999/2000 je bila tudi gostujoča predavateljica na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri predmetu Mednarodno javno pravo na zagrebški pravni fakulteti, med drugim je leta 2000 kot vabljena predavateljica gostovala na Diplomatski akademiji na Dunaju na temo The International Criminal Court and Its Prospects for the Future, kar je bilo posebej dragoceno, saj je leta 1998 kot članica slovenske delegacije in članica (izvolitev s strani konference) redakcijskega odbora sodelovala na diplomatski konferenci za sprejetje rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče.

Svetovalka, izvedenka

Bila je arbitra sodišča za spravo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in nadomestna članica urada sodišča za spravo in arbitražo Ovse (Ženeva, Švica, 1995–2007) ter konciliatorka tega sodišča. Dva mandata (2005–2017) je bila članica haaškega arbitražnega sodišča (PCA).

Za uveljavljanje področja mednarodnega prava v Sloveniji in prepoznavnost dela slovenskih strokovnjakov v tujini si je prizadevala tudi kot dolgoletna (2008–2016) predsednica Društva za mednarodno pravo za Slovenijo, ki je član mednarodnega Združenja za mednarodno pravo (International Law Aassociation – ILA), ter članica odbora za nasledstvo držav ILA. Med letoma 1992 in 2007 je predsedovala Društvu za Združene narode za Slovenijo.

Njena vztrajna prizadevanja za kakovostne objave na področju mednarodnega prava so vodila njeno odločitev, da tudi po upokojitvi ostane članica uredniškega odbora revije Pravnik in njena področna recenzentka za mednarodno pravo ter članica uredniškega odbora zbirke Mednarodno pravo pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Poleg predanega akademskega dela je profesorica strokovno sodelovala z več državnimi organi in telesi nekdanje Jugoslavije in samostojne Slovenije. Omeniti velja, da je bila med letoma 1987 in 1991 članica sveta za mednarodnopravna vprašanja zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu, nato od leta 1991 do 1996 članica sveta za mednarodne odnose zunanjega ministra Republike Slovenije. V letih 1991 in 1992 je svetovala predsedniku in predsedstvu RS ter sodelovala pri pripravi slovenskih stališč za (mirovno) konferenco o (nekdanji) Jugoslaviji in memorandumov Republike Slovenije na vprašanja arbitražne komisije konference o Jugoslaviji (»Badinterjeva arbitraža«).

V letih 1992 in 1993 je bila soavtorica osnutkov slovenskih memorandumov za arbitražna mnenja št. 11 do št. 15 arbitražne komisije konference za Jugoslavijo. Nato je bila od leta 1992 do 1998 članica slovenske pogajalske skupine za vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, po izvolitvi za ustavno sodnico kot zunanja neodvisna strokovnjakinja (2001). Med letoma 1992 in 1998 je bila članica ekspertne pogajalske skupine mešane diplomatske komisije za določitev in označitev državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Med letoma 1992 in 1999 ter leta 2002 je bila članica slovenske delegacije na rednem zasedanju generalne skupščine ZN v New Yorku v šestem, pravnem odboru.

Med letoma 1994 in 1998 je bila članica vladne strokovne skupine za redakcijo prevodov mednarodnih aktov, ki so objavljeni v uradnem listu.

Trajen zgled

Bila je tudi članica svetovalne skupine pravnih strokovnjakov ministrstev za zunanje zadeve in finance za pripravo osnutka zakona o poplačilu hrvaških in BiH varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke ter pripravo slovenskega zagovora v zadevi Slovenija proti Hrvaški pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Predsedovala je stalni avtonomni strokovni komisiji ministrstva za zunanje in evropske zadeve za pripravo mnenj o usposobljenosti nepoklicnih kandidatov za vodenje diplomatskih in konzularnih predstavništev (do julija 2023).

Njen znanstveni opus seže na vsa temeljna področja mednarodnega prava, pri čemer se je posebej posvečala pravu morja, varstvu manjšin in človekovih pravic, pravu mednarodnih pogodb, nasledstvu (sukcesiji), varstvu okolja, mednarodnemu kazenskemu pravu in odnosu med mednarodnim pravnim redom ter notranjim pravom. O njenih prispevkih k znanosti mednarodnega prava sem izčrpno pisala ob profesoričini sedemdesetletnici (Vasilka Sancin, Zasl. prof. dr. Mirjam Marjeta Škrk: ob sedemdesetletnici. Zbornik znanstvenih razprav, 2017).

Zasl. prof. dr. Mirjam Škrk je v bogati karieri znatno pripomogla k razvoju mednarodnopravne znanosti in prepoznavi pomena mednarodnega prava pri delovanju države v domačem prostoru in na mednarodnem parketu. Svoje znanje in izkušnje je skozi več desetletij prenašala na študente PF, kolege na katedri za mednarodno pravo in IMPMO ter ne nazadnje na člane stanovskih društev ter zainteresirano javnost, ki jo je imela priložnost spremljati skozi njeno vplivno in občudovanja vredno poklicno pot.

Ob strokovni veličini jo bomo ohranili v spominu kot srčno, spoštljivo in plemenito osebo, ki je znala prisluhniti, svetovati in povezovati ljudi. Z njo je bilo vedno prijetno spregovoriti – vsak pogovor je tekel naravno, lahkotno in z medsebojnim spoštovanjem. Odlikovala sta jo pretanjen smisel za humor in iskrena empatija, zaradi katerih je znala ljudi opogumiti in jim vliti občutek, da so slišani in razumljeni.

Njena modrost, integriteta in človečnost bodo ostale trajen zgled za prihodnost. Njena zapuščina bo živela v njenem delu, vrednotah, ki jih je vztrajno zastopala, in vseh, ki smo imeli čast in privilegij sodelovati z njo.

Iskreno sožalje njeni družini, prijateljem in vsem, ki so jo imeli radi.

Draga Mirjam, počivaj v miru. Vita enim mortuorum in memoria est posita vivorum. Življenje umrlih je položeno v spomin živih (Cicero).