Mislim, da je ranljivost največji pogum

Oče in mama sta zgradila veliko hišo, vendar v njej nikoli nismo živeli kot družina in je ostala prazna. Iz nje se je ohranilo samo to kuhinjsko pohištvo iz češnje, ki ga je mama hranila v garaži. Tu so razstavljeni tudi mnogi njeni predmeti: zeleni čevlji z visoko peto, ki jih ni nikoli nosila, parfumi, šminka, kristalna steklovina, kup razglednic, ki jih je nekoč poslala mojemu očetu, rože, ki jih neguje … Instalacija je avtobiografska in intimna, a hkrati odraža tudi širšo duševno in družbeno dinamiko. To je tudi zgodba o tem, kako kopičimo stvari, ki jih sploh ne potrebujemo. O materialnem svetu.